Danska premierka Mette Frederiksen je v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji izjavila, da je diplomatski spor z Združenimi državami Amerike glede statusa Grenlandije dosegel odločilen trenutek. Njen odziv sledi novim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje namere o prisvojitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Frederiksenova je poudarila, da Danska ne namerava odstopiti od suverenosti nad otokom, kljub stopnjevanju pritiskov iz Washingtona. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh znatno povečale, saj Trumpove izjave presegajo običajne diplomatske okvire. Ameriški predsednik svoje zahteve utemeljuje s strateško varnostjo in dostopom do naravnih virov, medtem ko danska vlada in grenlandska lokalna oblast takšne načrte kategorično zavračata kot nesprejemljive. Premierka je v svojem nagovoru pozvala k enotnosti danske politike pri obrambi ozemeljske celovitosti kraljestva. Spor ima širše geopolitične posledice, saj Grenlandija postaja ključno območje za nadzor Arktike v luči podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Medtem ko ZDA vidijo otok kot ključno točko za svojo obrambno arhitekturo, Danska opozarja na pravico tamkajšnjega prebivalstva do samoodločbe in nesprejemljivost kolonialnih teženj v 21. stoletju. Situacija ostaja napeta, saj Trump napoveduje uporabo vseh sredstev za dosego svojih ciljev.

Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Jeff Landry, novoimenovani posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo in guverner zvezne države Louisiana, je v javni izjavi na družbenem omrežju X obtožil Dansko, da je po drugi svetovni vojni ponovno zasedla Grenlandijo v nasprotju s protokoli Združenih narodov. Landry trdi, da so Združene države Amerike med vojno ščitile suverenost otoka, ko Danska tega ni mogla storiti, nato pa naj bi København obšel mednarodna pravila za ponovno vzpostavitev nadzora. Izjava prihaja v času povečanih diplomatskih napetosti, saj je predsednik Trump ponovno obudil zamisli o priključitvi največjega otoka na svetu k Združenim državam Amerike. Landry je ob svojem imenovanju odkrito dejal, da je njegov cilj Grenlandijo narediti za del ZDA, kar je sprožilo ostre odzive v Evropi. Ameriška administracija poskuša s takšno retoriko zgodovinsko utemeljiti svoje ozemeljske težnje na strateško pomembnem območju Arktike. Danska vlada in avtonomne oblasti na Grenlandiji so v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali predaje ozemlja. Grenlandija, ki ima od leta 1979 status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v severnem Atlantiku. Zadnje izjave ameriškega odposlanca dodatno obremenjujejo odnose med Washingtonom in njegovo zaveznico v zvezi Nato.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil svoje namere glede prevzema Grenlandije od Danske, pri čemer je poudaril, da ga zanima izključno nakup in ne zakup ozemlja. Njegove izjave, ki vključujejo tudi grožnje z uporabo sile za dosego tega cilja, so povzročile precejšen nemir in ogorčenje v mednarodni skupnosti. Trump se pri tem ni pustil motiti niti predlogom nekaterih članic zveze Nato, ki so predlagale okrepitev prisotnosti zavezništva v Arktiki kot alternativo ameriškim ozemeljskim zahtevam. Odzivi na Grenlandiji so izrazito negativni, saj tamkajšnje prebivalstvo in lokalne oblasti ostro zavračajo kakršno koli možnost prodaje otoka. Danska vlada je predloge o prodaji že večkrat označila za nesmiselne, vendar Trump vztraja pri svojem stališču, da je Grenlandija strateškega pomena za interese Združenih držav Amerike. Razprava o prihodnosti otoka tako ostaja ena najtežjih diplomatskih točk med Washingtonom in njegovimi evropskimi zavezniki. Dogajanje okoli Grenlandije odraža širšo Trumpovo zunanjo politiko, ki temelji na neposrednih in pogosto spornih zahtevah. Medtem ko Nato poskuša vprašanje varnosti v Arktiki reševati s kolektivno obrambo in povečano prisotnostjo sil, ameriški predsednik raje išče rešitve v obliki neposrednega lastništva nad ozemljem. Ta pristop povzroča napetosti znotraj severnoatlantskega zavezništva, saj države članice težko usklajujejo varnostne interese s Trumpovimi ambicijami.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Izraelski okrožni odbor za načrtovanje in gradnjo v Jeruzalemu je v ponedeljek obravnaval potrditev dveh novih naselbinskih načrtov, ki predstavljata resno grožnjo palestinski prisotnosti v vzhodnem delu mesta. Guvernat Jeruzalema je v izjavi za javnost opozoril, da sta načrta osredotočena na sosesko Šejk Džara in območje nekdanjega mednarodnega letališča v Jeruzalemu, kar pomeni stopnjevanje izraelske politike osamitve vzhodnega Jeruzalema od preostalega dela Zahodnega brega. Načrtovana gradnja po mnenju palestinskih oblasti ne krši le mednarodnega prava in resolucij Združenih narodov, temveč neposredno ogroža geografsko celovitost palestinskih ozemelj. Gre za strateško potezo, ki bi v primeru uresničitve dokončno onemogočila vzpostavitev povezane palestinske države s prestolnico v vzhodnem Jeruzalemu. Takšne dejavnosti so v mednarodni skupnosti pogosto razumljene kot ovira za trajen mir na Bližnjem vzhodu. Zadnji dogodki sledijo prejšnjim opozorilom o obnovitvi naseljevalnih projektov na strateško pomembnem območju E1, kar potrjuje dolgoročno strategijo širjenja izraelske jurisdikcije nad spornimi ozemlji. Mednarodne institucije so v preteklosti že večkrat poudarile, da so vsa izraelska naselja na okupiranih ozemljih po mednarodnem pravu nezakonita, vendar se gradnja kljub diplomatskim pritiskom nadaljuje.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za The New York Times izrazil namero, da bi Združene države Amerike lahko prevzele nadzor nad Grenlandijo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Trump je poudaril, da mu lastništvo nad otokom pomeni več kot obstoječe mednarodne pogodbe, in dodal, da bi moralo mednarodno pravo v tem primeru delovati selektivno, z njim kot končnim razsodnikom. Njegove izjave in trditve namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja o ameriških pretencijah so povzročile oster odziv v Evropi. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi evropski voditelji so po poročanju virov blizu časnika pretreseni nad takšnim neposrednim izzivanjem ozemeljske celovitosti suverene države. Trumpove navedbe, da mu Grenlandije ni treba kupiti, temveč jo lahko preprosto zavzame, so v diplomatskih krogih sprožile val ogorčenja in zaskrbljenosti glede prihodnosti čezatlantskih odnosov. Evropska stran takšne izjave dojema kot nevaren precedens v sodobni diplomaciji. Analitiki opozarjajo, da ameriški predsednik v svojih prizadevanjih za popoln nadzor nad strateškim otokom ne vidi ustavnih ali mednarodnih omejitev, razen lastnih moralnih načel. To stopnjevanje retorike prihaja v času že tako napetih odnosov med Washingtonom in Brusljem, kjer se vprašanja trgovine, migracij in obrambe vse pogosteje prepletajo z osebnimi ambicijami ameriškega predsednika.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.