Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v sredo potrdil, da bo Francija 6. februarja na Grenlandiji odprla svoj konzulat. Odločitev, ki je bila načrtovana že lani, v trenutnih okoliščinah velja za močan politični signal. Gre za strateško potezo Pariza, s katero želi okrepiti svojo prisotnost na tem avtonomnem danskem ozemlju v času povečanih geopolitičnih napetosti. Napoved prihaja v obdobju, ko se ponovno krepijo pritiski predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Arktiko. Barrot je poudaril, da odprtje konzulata odraža dolgoročno diplomatsko strategijo Francije in njeno zanimanje za to območje. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja v okviru Danske kraljevine, postaja vse pomembnejše središče mednarodnih interesov zaradi naravnih virov in strateške lege. Danski diplomati se bodo v okviru teh dogodkov srečali z visokimi predstavniki Združenih držav Amerike, da bi razpravljali o prihodnosti ozemlja. Francoska poteza je tako razumljena kot podpora danski suverenosti in jasno sporočilo o pomenu evropske prisotnosti na severu. Kljub temu da je bila ustanovitev predstavništva predvidena že v preteklosti, je časovna umestitev odprtja neposredno povezana s trenutnimi diplomatskimi trenji med Washingtonom in Københavnom.

Kitajska obalna straža je v bližini otočja Senkaku oziroma Diaoyu v Vzhodnokitajskem morju izvedla prvo letošnjo patruljo, kar je ponovno zaostrilo napetosti v odnosih z Japonsko. Flota pod poveljstvom plovila 1306 je vstopila v teritorialne vode, ki si jih lastita obe državi, kitajske oblasti pa so operacijo označile za zakonito dejavnost varovanja suverenosti. Incident odraža nadaljevanje dolgoletnega ozemljskega spora, ki občasno povzroča diplomatska trenja med Pekingom in Tokiem. Sočasno so tajvanski organi pregona v bližini mesta Tainan prestregli ribiško ladjo pod kamboško zastavo, na kateri so odkrili približno 600 kilogramov prepovedanih substanc. Med zaseženimi mamili so bili heroin, konoplja, metamfetamin in erimin-5. Policija je aretirala štiri kitajske državljane, ki so bili na krovu plovila. Preiskovalci so postali pozorni na ladjo, ker kljub deklariranemu ribolovu na krovu ni bilo nobene ribiške opreme. Tovrstni dogodki v regiji poudarjajo zapletene varnostne razmere, kjer se prepletajo vprašanja državne suverenosti in čezmejnega kriminala. Medtem ko Kitajska s prisotnostjo obalne straže utrjuje svoje ozemeljske zahteve, organi pregona v sosednjih državah krepijo nadzor nad sumljivimi plovili, ki izkoriščajo sporna območja za nezakonite dejavnosti, kot je trgovina z drogami.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova sprožil mednarodno razpravo s pozivom, naj zveza NATO podpre ameriška prizadevanja za pridobitev Grenlandije. Trump je poudaril, da ZDA otok potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, ob tem pa dodal, da bi moralo zavezništvo pripraviti pot za njegov prevzem. Takšne zahteve postavljajo pod vprašaj temeljne listine zveze NATO, saj zavezniška pogodba ne predvideva scenarija, v katerem bi ena zaveznica napadla ali si nasilno prisvojila ozemlje druge. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitni poskusi zasega Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, povzročili globoko krizo znotraj obrambnega pakta. Analitiki poudarjajo, da bi takšno ravnanje preizkusilo vzdržljivost medsebojne obrambne pogodbe in morda celo vodilo do razpada zavezništva, če bi se ZDA odločile za enostranske poteze proti drugi članici. Vprašanje suverenosti Grenlandije ostaja strateško pomembno zaradi njenih naravnih virov in lege na Arktiki. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so že v preteklosti odločno zavrnile vsakršno možnost prodaje ali predaje ozemlja. Kljub temu Trumpova administracija v svoji retoriki vztraja pri geopolitičnem pomenu otoka za ameriški obrambni sistem. Napetosti med Washingtonom in Københavnom bi lahko vplivale na širše varnostno sodelovanje v Severnem Atlantiku v času povečanih globalnih negotovosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno utemeljil svoje ozemeljske ambicije po Grenlandiji s trditvijo, da mora ozemlje preiti pod nadzor Združenih držav Amerike, da bi preprečili kitajsko prevlado. Po njegovih besedah predstavlja Peking neposredno grožnjo največjemu otoku na svetu, kar bi lahko ogrozilo ameriške strateške interese v arktični regiji. Vendar pa številni strokovnjaki in politični analitiki takšne navedbe označujejo za neutemeljene, saj ocenjujejo, da je Kitajska v tem delu sveta še vedno razmeroma šibek igralec. Analiza kaže, da Peking nima zadostne infrastrukture ali političnega vpliva, da bi dejansko ogrozil suverenost otoka ali prevzel nadzor nad njegovimi viri. Strokovnjaki poudarjajo, da so Trumpove izjave namenjene predvsem ustvarjanju pritiska na Dansko in lokalno vlado na Grenlandiji. Trumpova retorika po mnenju kritikov zavaja mednarodno javnost in uporablja kitajsko prisotnost kot pretvezo za ameriško ekspanzijo na Arktiki. Kljub vztrajnemu ponavljanju nevarnosti s strani Bele hiše, podatki s terena ne potrjujejo obsežnih kitajskih investicij, ki bi upravičevale takšen alarmizem. Odnosi med Washingtonom in Kopenhagenom ostajajo napeti zaradi vztrajanja predsednika Trumpa pri nakupu ali prevzemu nadzora nad tem strateškim ozemljem, kar Danska vztrajno zavrača kot nesprejemljivo vmešavanje v njeno teritorialno celovitost.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Kitajska je v ponedeljek uradno zavrnila proteste Indije glede infrastrukturnih dejavnosti v dolini Šaksgam in kritike glede gospodarskega koridorja med Kitajsko in Pakistanom (CPEC). Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da omenjeno območje pripada Kitajski, zato so gradbeni posegi na lastnem ozemlju po njenih besedah povsem upravičeni. Peking s tem vztraja pri svoji suverenosti nad regijo, ki je bila predmet sporazuma s Pakistanom iz leta 1963. Indijska stran je pred tem ostro obsodila kitajske projekte in poudarila, da si pridržuje pravico do zaščite svojih interesov na območju, ki ga smatra za neodtujljiv del zveznih ozemelj Džamu in Kašmir ter Ladak. New Delhi vztrajno zavrača legitimnost kitajsko-pakistanskega sporazuma o meji, ki ga označuje za nezakonitega in neveljavnega. Indijsko zunanje ministrstvo je prav tako ponovilo svoje nasprotovanje projektu CPEC, saj ta poteka čez ozemlje, ki si ga lasti Indija. Diplomatski spor med jedrskima silama ponovno zaostruje razmere v širši regiji Kašmirja, kjer se prepletajo interesi treh držav. Medtem ko Kitajska nadaljuje s širitvijo svoje pobude Pas in pot prek spornega ozemlja, Indija krepi svojo retoriko o ozemeljski celovitosti. Trenutne napetosti odražajo dolgotrajno nezaupanje in neuspešna prizadevanja za dokončno določitev meja v visokogorskem svetu.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.