Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v sredo izjavil, da je popoln nadzor nad Grenlandijo ključnega pomena za ameriško nacionalno varnost in projekt t. i. zlate kupole. Po njegovih besedah je vsaka možnost, ki ne bi vključevala popolne ameriške kontrole nad tem otokom, za Washington nesprejemljiva. Trump je ob tem pozval zavezništvo NATO, naj podpre ameriška prizadevanja za prevzem nadzora, ter opozoril, da bi v nasprotnem primeru strateško ozemlje lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Izjave so bile objavljene na družbenem omrežju Truth Social le nekaj ur pred načrtovanim srečanjem ameriškega podpredsednika Jamesa Davida Vancea z danskimi in grenlandskimi uradniki. Trump meni, da bi ameriški prevzem otoka znatno okrepil moč severnoatlantskega zavezništva in dvignil vpliv ZDA na višjo raven. Gre za ponovno zaostritev retorike glede statusa otoka, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom poudarja strateško lego Grenlandije v Arktiki, ki postaja vse pomembnejša zaradi dostopa do naravnih virov in novih pomorskih poti. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali predaje nadzora nad ozemljem, vendar Trump vztraja, da je to vprašanje vitalnega pomena za obrambno strategijo ZDA.

V Washingtonu so se ZDA prvič neposredno pogovarjale z Dansko in Grenlandijo o zahtevah glede otoka, bogatega s surovinami in geostrateško pomembnega. Pogovorov so se udeležili zunanji ministri Danske.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ponovno sprožil vprašanje ameriškega prevzema Grenlandije in ob tem pozval zavezništvo Nato, naj pomaga pri uresničitvi tega strateškega cilja. Trump trdi, da je ameriški nadzor nad otokom ključen za nacionalno varnost in učinkovito zračno obrambo regije. Po njegovih besedah bi moralo Nato prevzeti vodilno vlogo in Dansko spodbuditi k odstopu ozemlja, saj naj bi bile le ZDA sposobne zagotoviti varnost tega strateško pomembnega območja. Njegove izjave so povzročile precejšnje vznemirjenje med zavezniki v Natu in znova zaostrile diplomatske odnose z Dansko. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da pogodba o ustanovitvi Nata ni predvidela scenarija, v katerem bi ena zaveznica poskušala prevzeti ozemlje druge zaveznice, kar bi lahko resno ogrozilo temelje pakta o skupni obrambi. Danska vlada je v preteklosti podobne predloge že odločno zavrnila in poudarila, da Grenlandija ni naprodaj. Strateški pomen Grenlandije se povečuje zaradi taljenja ledu in odpiranja novih pomorskih poti ter dostopa do naravnih virov, kar pojasnjuje vztrajnost ameriške administracije. Kljub temu pa diplomatski pritiski na Dansko prek mednarodnih organizacij, kot je Nato, predstavljajo neobičajen pristop v sodobni zunanji politiki, ki bi lahko vodil do notranje destabilizacije zavezništva.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Grenlandijo in Dansko, potem ko je grenlandskemu predsedniku vlade Jensu-Frederiku Nielsnu zagrozil z velikimi težavami. Nielsen je v torek na skupni tiskovni konferenci z dansko kolegico Mette Frederiksen v Københavnu poudaril, da si Grenlandija ne želi novega lastnika in da v primeru izbire med ZDA in Dansko odločno izbirajo slednjo. Trump se je na te izjave odzval s podcenjevanjem in zatrdil, da premierja ne pozna, vendar bo njegovo stališče povzročilo resne posledice za otok. Dogajanje poteka v senci načrtovanega srečanja v Washingtonu, kjer se bodo podpredsednik ZDA JD Vance in državni sekretar Marco Rubio sestali z voditeljema diplomacij Danske in Grenlandije, Larsom Løkkejem Rasmussenom in Vivian Motzfeldt. Glavna tema pogovorov je prihodnost avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ki ga Trumpova administracija vidi kot ključno strateško prioriteto. Predsednik ZDA sicer še naprej zavrača suverenost Københavna nad otokom in si prizadeva za njegovo priključitev. Na zaostritev razmer se je odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je prebivalcem Grenlandije zagotovila polno podporo Evropske unije. Poudarila je, da Grenlandija pripada svojemu ljudstvu in da o njeni usodi lahko odločata le Danska in Grenlandija sama. Von der Leyenova je hkrati izpostavila pomen otoka znotraj zveze Nato in opozorila, da je spoštovanje interesov lokalnega prebivalstva ključno za varnostno arhitekturo na Arktiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 14. januarja, ponovno sprožil vprašanje priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer je poudaril, da je otok ključnega pomena za vzpostavitev obrambnega sistema »Zlata kupola« (Golden Dome). Preko družbenega omrežja Truth Social je sporočil, da bi moralo zavezništvo Nato prevzeti vodilno vlogo pri postopku priključitve, saj naj bi bil otok nujen za zagotavljanje ameriške nacionalne varnosti. Po Trumpovih besedah je vsaka druga možnost razen ameriškega nadzora nad otokom nesprejemljiva, hkrati pa je Dansko pozval k takojšnjemu umiku z ozemlja. Predsednik je v svojih objavah opozoril na domnevno nevarnost, da bi Grenlandijo, v primeru neodločnosti Washingtona, zasedli Rusija ali Kitajska. Čeprav so grenlandske oblasti pod vodstvom premierja Jensa-Frederika Nielsena in uradni København predloge o prodaji ali spremembi statusa otoka že večkrat odločno zavrnili, Trump vztraja, da je nasprotovanje Grenlandcev »njihov problem«. Po poročanju ameriških medijev je državni sekretar Marco Rubio že prejel navodila, naj v nekaj tednih pripravi konkreten predlog za nakup oziroma prevzem otoka. Napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami se zaradi teh zahtev stopnjujejo. Medtem ko Bela hiša pripravlja načrte za strateško širitev v Arktiko, države kot so Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, razpravljajo o okrepitvi lastne vojaške prisotnosti v regiji. Analitiki poudarjajo, da Trumpovo pogojevanje učinkovitosti zveze Nato z ameriškim nadzorom nad Grenlandijo vnaša nov razkol v zavezništvo, saj Danska ostaja zvesta zahodnim povezavam, a ne pristaja na odtujitev svojega avtonomnega ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 14. januarja, ponovno poudaril, da je ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je ozemlje vitalnega pomena za vzpostavitev njegovega načrtovanega protiraketnega ščita, imenovanega "Zlata kopuła" (Golden Dome). Po njegovih besedah bi moralo zavezništvo Nato voditi postopek za prenos oblasti nad otokom na ZDA, saj bi s tem postalo močnejše in učinkovitejše v boju proti vplivu Rusije in Kitajske. Izjave so bile podane le nekaj ur pred načrtovanim srečanjem ameriškega podpredsednika JD Vancea z ministroma za zunanje zadeve Danske in Grenlandije v Washingtonu. Trump je poudaril, da je vse manj od popolnega ameriškega nadzora nad otokom "nesprejemljivo", ter namignil, da zavezništvo Nato ni zadostno za zaščito tega strateškega ozemlja. Medtem ko Washington stopnjuje pritiske, so danski in grenlandski predstavniki predlog o prodaji oziroma prevzemu že večkrat odločno zavrnili in pozvali Združene države k spoštovanju suverenosti. Mednarodna skupnost se na Trumpove zahteve odziva z zaskrbljenostjo, saj francoski predsednik Emmanuel Macron in drugi evropski voditelji poudarjajo solidarnost z dansko suverenostjo. Javnomnenjska raziskava agencije Reuters/Ipsos medtem kaže, da Trumpova prizadevanja podpira le petina Američanov. Kljub nizki podpori doma in odporu v tujini Bela hiša Grenlandijo še naprej obravnava kot prednostno nalogo, kar vnaša nove napetosti v odnose znotraj zavezništva Nato.

Sirska vojska je območje med mestoma Deir Hafer in Maskana v vzhodnem delu province Alep razglasila za zaprto vojaško območje, potem ko so se ponoči ponovno razplamteli spopadi s Kurdi pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Po navedbah terenskih virov so se boji zaostrili na več frontah vzhodno od mesta Alep, kar je vojaško poveljstvo prisililo k omejitvi gibanja civilistov in uvedbi strogih varnostnih ukrepov na omenjenem ozemlju. Zaradi povečane intenzivnosti spopadov je sirska vojska v sredo na vzhodno podeželje Alepa začela pošiljati obsežne vojaške okrepitve. Konvoji sil so bili po poročanju tiskovne agencije AFP napoteni iz provinc Damask in Latakija, da bi utrdili položaje in se spopadli s silami SDF. Gre za pomemben premik sil proti vzhodu, ki sledi obdobju relativnega zatišja in nedavnim ozemeljskim spremembam v samem mestu Alep. Najnovejše stopnjevanje nasilja v okolici strateško pomembnih prometnic v vzhodnem Alepu kaže na širitev konflikta med vladnimi silami in kurdskimi enotami, ki so se v preteklosti občasno borile proti skupnemu sovražniku, zdaj pa se spopadajo za nadzor nad ozemljem. Razglasitev zaprtega vojaškega območja nakazuje pripravo na obsežnejše operacije za potiskanje kurdskih sil iz vzhodnih delov pokrajine.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da Grenland pripada svojemu narodu in uživa podporo EU v besedah in dejanjih. Poudarila je, da se o prihodnosti Grenlandije odločajo le prebivalci te avtonomne danske regije in Danska. EU je v stiku z dansko vlado, da bi ugotovila njene potrebe in okrepila sodelovanje z Grenlandijo. Von der Leyen je dejala, da želi, da Grenlandčani vedo, da EU spoštuje njihove želje in interese in da lahko računajo nanjo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Kitajska obalna straža je v bližini otočja Senkaku oziroma Diaoyu v Vzhodnokitajskem morju izvedla prvo letošnjo patruljo, kar je ponovno zaostrilo napetosti v odnosih z Japonsko. Flota pod poveljstvom plovila 1306 je vstopila v teritorialne vode, ki si jih lastita obe državi, kitajske oblasti pa so operacijo označile za zakonito dejavnost varovanja suverenosti. Incident odraža nadaljevanje dolgoletnega ozemljskega spora, ki občasno povzroča diplomatska trenja med Pekingom in Tokiem. Sočasno so tajvanski organi pregona v bližini mesta Tainan prestregli ribiško ladjo pod kamboško zastavo, na kateri so odkrili približno 600 kilogramov prepovedanih substanc. Med zaseženimi mamili so bili heroin, konoplja, metamfetamin in erimin-5. Policija je aretirala štiri kitajske državljane, ki so bili na krovu plovila. Preiskovalci so postali pozorni na ladjo, ker kljub deklariranemu ribolovu na krovu ni bilo nobene ribiške opreme. Tovrstni dogodki v regiji poudarjajo zapletene varnostne razmere, kjer se prepletajo vprašanja državne suverenosti in čezmejnega kriminala. Medtem ko Kitajska s prisotnostjo obalne straže utrjuje svoje ozemeljske zahteve, organi pregona v sosednjih državah krepijo nadzor nad sumljivimi plovili, ki izkoriščajo sporna območja za nezakonite dejavnosti, kot je trgovina z drogami.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.