Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.
Kitajski in ruski agenti naj bi plačevali vplivneže na družbenih omrežjih v Afriki, da bi širili protiameriška sporočila po svetu. Po mnenju medijskih strokovnjakov je bila administracija nekdanjega predsednika Trumpa pogosta tarča teh aktivnosti. Članki poročajo o teh prizadevanjih, ki naj bi bili usmerjeni v vplivanje na javno mnenje.
Italija je poklicala ruskega veleposlanika in odločno zavrnila obtožbe Kremlja o "govorih sovraštva" proti Rusiji. Moskva je namreč na seznam "rusofobov" uvrstila visoke italijanske uradnike, vključno s predsednikom Sergiom Mattarello in zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ruske obtožbe označila za propagando, saj se je Italija odzvala na ruski "črni seznam", ki vključuje tudi druge evropske politike.
Novi val širjenja laži, ki Hamas za teroristične napade krivi Jude, zajema svet. Medtem se iz arabskega sveta slišijo pozivi Hamasu, naj odloži orožje in konča vladavino v Gazi. Ti pozivi kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z delovanjem Hamasa in poudarjajo potrebo po mirnejši rešitvi konflikta v regiji.
Ruski vojaški poveljniki naj bi pogrešane vojake označevali za dezerterje, da bi prikrili resnični obseg izgub na bojiščih v Ukrajini in se izognili plačilu socialnih prejemkov družinam preminulih vojakov. To so razkrili neodvisni ruski mediji. Medtem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je zavzelo dve naselji v Donecku in da je bilo v zadnjem dnevu več kot 1255 ukrajinskih vojakov ubitih ali hudo ranjenih.
Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pretresenost ob najnovejših videoposnetkih, ki jih je objavil Hamas, na katerih so vidni izčrpani izraelski talci. Eden izmed talcev naj bi si celo kopal grob in dejal, da bo kmalu umrl. Medtem pa palestinsko ministrstvo za zdravje poroča o šestih smrtih zaradi lakote in podhranjenosti v bolnišnicah v Gazi, kar povečuje pritisk na Netanyahujevo vlado.
Izraelska vlada, vključno z veleposlaništvi, promovira v Evropi, tudi na Poljskem, oglase na YouTubu in drugih digitalnih platformah, ki za pomanjkanje dostave hrane in lakoto v Gazi obtožujejo Organizacijo združenih narodov. Kampanja je opisana kot dezinformacijska in propagandna, namenjena preusmeritvi krivde z Izraela.
YouTube je v Ukrajini blokiral šest kanalov Andreja Serebrjanskega, bolj znanega kot Andrej Luganski, ki je širil proruske pripovedi. Proti njemu, pa tudi Juliji Latinini in Genadiju Balašovu, so bile uvedene sankcije.
Po poročanju Erica Zuesseja se Ukrajina avgusta 2025 sooča s propadom, kar je v nasprotju s prevladujočimi poročili v ameriških in zavezniških medijih, ki prikazujejo Ukrajino kot zmagovalko. Kljub protiruski propagandi, ki jo širijo nekateri mediji, naj bi se država znašla v težkem položaju.
Članki obravnavajo različne poglede na rusko-ukrajinski konflikt. Verkkouutiset.fi poroča, da naj bi bil končni cilj Vladimirja Putina 'Ukrajina brez Ukrajincev', kar bi lahko ogrozilo tudi druge države, ki jih Kremelj označuje za 'zgodovinsko ruske'. Transition-news.org se sklicuje na nemško zunanjo politiko, ki razpravlja o načrtih za 'razorožitev' Rusije. Sgtreport.com pa analizira 'propadanje' Ukrajine, pri čemer trdi, da zahodni mediji prikazujejo propagando o ukrajinski zmagi, ki temelji na uradnih izjavah ukrajinske vlade.
Zeteo.com je objavil članek, v katerem trdi, da razkriva deset izraelskih laži o Gazi, med drugim o kraji pomoči s strani Hamasa in uporabi človeških ščitov. G4media.ro pa poroča, da je francoski predsednik Emmanuel Macron obsodil Hamas zaradi "abjektne krutosti in pomanjkanja človečnosti" po objavi fotografij izčrpanih izraelskih talcev.
Finski borci v Ukrajini so izrazili dvom o navedbah ruske tiskovne agencije Tass, da je umrla finska vojakinja. Viri časnika Helsingin Sanomat v Ukrajini namreč niso slišali za nedavno smrt katerega koli Finca. Hämmen Sanomat poroča, da se ruske trditve o smrti finske ženske vojakinje zdijo sumljive.
Google je v drugem četrtletju leta 2025 odstranil skoraj 11.000 računov in kanalov na YouTubu, vključno z oglaševalskimi profili in blogi, povezanimi z državnimi propagandnimi operacijami Kitajske in Rusije, v okviru globalnih prizadevanj za boj proti dezinformacijam. Medtem agencija Reuters ugotavlja, da bi morebitne sekundarne sankcije, ki bi jih uvedel Trump, verjetno bile učinkovite proti Rusiji, saj bi nekatere države uvoznice ruske nafte, kot je Indija, popustile pod pritiskom, medtem ko Kitajska verjetno ne bi.
Kremeljski propagandisti so pretekli teden širili absurdna sporočila, da naj bi Kijev in njegovi zahodni 'gospodarji' želeli nadaljevati vojno z namenom uničenja Rusije. Trdijo, da je Ukrajina v tej vojni zgolj plačanec in da si zato ne želi miru, saj bi v tem primeru prenehala prejemati zahodno denarno pomoč za vojskovanje. To absurdno retoriko so širili med svojo avdienco.
Slovaški premier Robert Fico (Smer-SD) je izjavil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Združenega kraljestva preko medijske agencije plačevalo 'influencerje' za vplivanje na slovaške parlamentarne volitve leta 2023. Po njegovih trditvah naj bi bil cilj škodovati stranki Smer-SD in koristiti stranki Progresivno Slovaška (PS). Fico je na podlagi teh obtožb zahteval predvolitev britanskega veleposlanika. Medtem ko Fico potrebuje nove afere, drugi menijo, da je to le nova 'afera', ki služi njegovim političnim namenom.
Nedavna študija je pokazala, da so kljub visoki stopnji medijske pismenosti v Estoniji številni državljani, zlasti starejši, dovzetni za ciljno usmerjeno propagando na družbenih omrežjih. V Estoniji se je v zadnjih letih povečala razprava o stabilnosti informacijskega prostora.
Kremlj je v torek obtožil Nemčijo, da v Evropi podžiga "rusofobno histerijo" in aktivno prispeva k ustvarjanju podobe Rusije kot sovražne države. Rusija trdi, da Berlin "dela vse, kar je v njegovi moči, da bi ustvaril podobo Rusije kot sovražnika".
Članki poročajo o ponovnem odprtju preiskav o vpletenosti Hillary Clinton in Cie v domnevno rusko vmešavanje v ameriške volitve. Kenin Spivak opozarja, da ne gre prezreti Hillary Clinton. Tulsi Gabbard kritizira Cio zaradi propagande. Pam Bondi je sprožila preiskavo o 'Russiagate' in napoveduje možne obtožbe proti Hillary Clinton, Baracku Obami, Jamesu Clapperju, Johnu Brennanu in Jamesu Comeyju. John Ratcliffe pa trdi, da je afera 'Russia Hoax', povezana s Hillary Clinton, največji politični škandal v ameriški zgodovini.
Pokret Samopredelitev, vladajoča stranka na Kosovu, se sooča z obtožbami za zlorabo tragedije na jezeru Gazivode. Analitik Miljazim Krasnići je izjavil, da stranka "celo smrt ljudi spreminja v strankarsko propagando", kar je le ena v nizu kritik. Obtožbe prihajajo v času, ko tretji dan poteka iskanje mladeniča, ki je v nedeljo popoldne skočil z mostu na Kolašinskih stenah.
Slovenski medijski prostor je pretresla informacija o objavi rezultatov javnomnenjske raziskave agencije Valicon, ki naj bi kazala na visoko podporo domnevnemu ukrepu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot poroča Spletni časopis, so nekateri mediji, vključno s portalom Siol.net, navajali podatke, po katerih naj bi kar 79,1 odstotka vprašanih podpiralo t. i. Golobovo božičnico. Vendar pa so se ti navedki izkazali za sporne, saj omenjeni finančni ukrep v takšni obliki sploh ni bil sprejet ali uradno predlagan.
Kritiki opozarjajo, da gre pri tovrstnem poročanju za manipulacijo z javnim mnenjem in širjenje zavajajočih informacij v korist vladajoče koalicije pred prihajajočimi volitvami. Članek v Demokraciji poudarja, da so bili podatki predstavljeni kot dejstvo, kljub temu da vsebina raziskave temelji na neobstoječi politični podlagi. Dogodek odpira vprašanja o verodostojnosti medijskega poročanja in vlogi javnomnenjskih raziskav pri oblikovanju politične realnosti v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.