Republikanski senator John Thune je izjavil, da ZDA letos morda ne bodo sprejele novih sankcij proti Rusiji. Te sankcije bi zaostrile že obstoječe ukrepe.
Zdravko Ponoš, predsednik stranke Srbija center, je izrazil dvom o tem, ali bo prišlo do prodaje ruskega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS), ki je pod ameriškimi sankcijami. Ponoš je izpostavil, da je vprašljiva realizacija prodaje zaradi sankcij.
Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington
Združene države, Velika Britanija in Avstralija so napovedale sankcije proti ruskemu podjetju Media Land, ki ponuja spletno gostovanje, zaradi suma, da podpira izsiljevalske operacije. Podjetje naj bi kriminalcem omogočalo izogibanje odkritju s strani organov pregona. Sankcije so bile uvedene tudi proti trem vodilnim članom Media Landa in trem povezanim podjetjem. Med sankcioniranimi je tudi Hypercore Ltd., ki ga ameriško finančno ministrstvo opisuje kot podjetje, povezano s skupino Aeza.
Srbska ministrica za energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da si Srbija prizadeva zagotoviti več deset tisoč ton energentov. Prizadevanja so posledica ameriških sankcij, ki so bile uvedene zaradi večinskega ruskega lastništva v Naftni industriji Srbije (NIS). NIS je ZDA zaprosil za posebno dovoljenje za nemoteno poslovanje.
Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.
Direktor podjetja iz okolice Tübingena je bil aretiran zaradi suma, da je kršil sankcije in izvozil drage stroje v Rusijo. Vrednost izvoženih strojev naj bi znašala več milijonov evrov.
Guvernerka Narodne banke Srbije (NBS) Jorgovanka Tabaković je potrdila, da je NBS prejela opozorilo o možnosti uvedbe sekundarnih sankcij zaradi Naftne industrije Srbije (NIS). Tabakovićeva je opozorilo označila kot resno grožnjo, ki bi lahko povzročila blokado vseh plačil v Srbiji.
Iranski strokovnjaki za jedrsko energijo so se v letih 2024 in 2025 dvakrat skrivaj sestali z ruskim inštitutom za orožje, Laser Systems, ki je pod sankcijami in vpleten v tajne vojaške projekte. Iranska delegacija je potovala z diplomatskimi potnimi listi. ZDA trdijo, da je Iran poskušal pridobiti lasersko tehnologijo, ki bi omogočila jedrsko zasnovo brez eksplozivnih preizkusov. Srečanja so potekala ob zaostrenih napetostih glede iranskega jedrskega programa in ponovni uvedbi sankcij ZN.
Finska družba Teboil, ki je v lasti ruskega naftnega giganta Lukoil, je sporočila, da se pripravlja na zaprtje vseh svojih bencinskih servisov na Finskem. Razlog za zaprtje so nove ameriške sankcije, ki vplivajo na rusko naftno industrijo in povzročajo pomanjkanje goriva.
Italijanka Marija Viktorovna Zaharova, ki si deli ime s tiskovno predstavnico ruskega zunanjega ministrstva, poroča o težavah zaradi sankcij Evropske unije. Zaradi dodatnih preverjanj in blokad prihaja do zamud pri izplačilu njene plače. Zaharova, ki živi v Italiji od leta 2008 in ima italijansko državljanstvo, pravi, da so ji občasno blokirali račune in kartice, njena mati pa je potrebovala dva tedna, da so ji odobrili odprtje bančne kartice.
Evropska unija je septembra 2025 znatno povečala uvoz zdravil iz Rusije. Po podatkih Eurostata je obseg nakupov dosegel 7,6 milijona evrov, kar je največ od decembra 2020. Ta odločitev je presenetljiva glede na prejšnje omejitve in sankcije.
Ruski poslanci so potrdili nove davčne zvišanja, s katerimi želi Moskva spodbuditi svoje gospodarstvo med skoraj štiri leta trajajočo vojno z Ukrajino.
Ekonomist Goran Radosavljević, član predsedstva opozicijskega Narodnega gibanja Srbije (NPS), je ocenil, da je srbska vlada z desetmesečnim neukrepanjem od uvedbe sankcij ZDA proti Naftni industriji Srbije (NIS) prisiljena izbrati najslabšo rešitev, ki bo državo drago stala.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.
Premier Đuro Macut in ministrica Dubravka Đedović Handanović sta se strinjala, da je oskrba s energenti stabilna. Država si prizadeva ublažiti posledice sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) in dopolnjuje državne rezerve z novimi količinami bencina, dizla in nafte.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti "uničujoče" sankcije proti Rusiji, če bi ta vdrla v Ukrajino. Trump je večkrat kritiziral Bidenovo administracijo zaradi njenega odziva na rusko agresijo in zatrdil, da bi on ravnal drugače.
Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.
V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.
Ruske oblasti so nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurijeva, oba označena za tuja agenta, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Ukrep je sprožil dodatne kritike glede zatiranja politične opozicije v Rusiji.