V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Iranski režim je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izvajanje hitrih usmrtitev proti udeležencem množičnih protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Vodja pravosodja Gholamhosein Mohseni Ejei je v sredo potrdil, da oblasti ne bodo odlašale s kaznovanjem pridržanih oseb, kar vključuje tudi že načrtovane usmrtitve. Od začetka nemirov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in devalvacije nacionalne valute rial, je bilo po podatkih nevladnih organizacij pridržanih približno 10.000 ljudi. Stopnjevanje represije v Teheranu poteka v času zaostrenih mednarodnih odnosov, predvsem z Združenimi državami Amerike. Predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat opozoril pred nadaljnjim nasiljem in nakazal možnost vojaškega posredovanja, če se brutalno zatiranje protestov ne bo končalo. Trump je iransko ljudstvo pozval, naj prevzame nadzor nad državnimi institucijami, ter jim obljubil podporo pri prizadevanjih za spremembo režima. Protestno gibanje se je v zadnjih dneh prelevilo iz gospodarskega upora v širši politični upor proti teokratskemu režimu. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, so na ulicah uporabile strelno orožje, kar je povzročilo številne žrtve. Kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam s sankcijami iransko vodstvo vztraja pri strogi uporabi sile za vzpostavitev reda, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo v regiji.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni-Ežei je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje najstrožjih kazni za tisoče ljudi, ki so bili pridržani med zadnjimi protivladnimi protesti po vsej državi. Ta napoved prihaja v času, ko aktivisti za človekove pravice poročajo o strmem naraščanju števila smrtnih žrtev, ki naj bi po zadnjih podatkih preseglo 2.500 oseb. Med tistimi, ki jim grozi neposredna usmrtitev, je tudi 26-letni Erfan Soltani, čigar primer je postal simbol ostrega odziva teokratskega režima na državljansko nepokorščino. Režim v Teheranu s stopnjevanjem represije in napovedjo hitrih usmrtitev poskuša zadušiti nemire, ki so državo zajeli zaradi nezadovoljstva z versko oblastjo in gospodarskim propadom. Kljub mednarodnim opozorilom in grožnjam s sankcijami s strani zahodnih držav, vključno z Združenimi državami Amerike, iranske oblasti ne kažejo znakov popuščanja. Mohseni-Ežei je poudaril, da bodo sodišča obravnavala primere tistih, ki so po mnenju države ogrozili nacionalno varnost, kot prednostne naloge. Sistematično nasilje nad protestniki je po navedbah aktivistov doseglo ravni, ki jih v Iranu niso videli že desetletja. Poleg množičnih aretacij se državljani soočajo tudi z omejitvami komunikacij, saj oblasti občasno popolnoma onemogočijo dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov in širjenje informacij o brutalnosti varnostnih sil v tujino. Mednarodna skupnost trenutno z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj se število smrtnih žrtev, ki trenutno znaša 2.571, še naprej povečuje.

Iranski režim je stopnjeval represijo nad protivladnimi protestniki z uvedbo smrtnih kazni in popolno blokado spleta, kar je sprožilo oster odziv mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z oštrimi ukrepi, če bodo izvedle napovedane usmrtitve ujetih demonstrantov. Trump je protestnike javno pozval k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami in napovedal pomoč, pri čemer je uporabil kratico MIGA (Make Iran Great Again). Po podatkih nevladnih organizacij število smrtnih žrtev med civilisti strmo narašča. Medtem ko skupina HRANA poroča o najmanj 2.571 mrtvih, nekateri viri, vključno z ameriško mrežo CBS, navajajo, da bi število ubitih lahko doseglo celo 20.000. Režim v Teheranu uporablja grožnje z usmrtitvami, kot je primer 26-letnega Erfana Soltanija, kot orodje za ustrahovanje in politično odvračanje od nadaljnjih uporov. Rusija je ameriško retoriko označila za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Irana. Zaradi skoraj popolne informacijske blokade, ki jo izvaja Teheran, je neodvisno preverjanje natančnega števila žrtev in razsežnosti nasilja oteženo. Iranske oblasti so z izolacijo države od svetovnega spleta učinkovito omejile komunikacijo med aktivisti, kljub njihovim poskusom, da bi zaobšli cenzuro.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosejn Mohseni Edžei je ukazal pospešitev sodnih postopkov in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki so zajeli državo. Po zadnjih podatkih je število žrtev brutalnega zatiranja demonstracij preseglo 2.500 ljudi, oblasti pa s stopnjevanjem represije skušajo zadušiti nemire, ki so se razširili v več kot 100 mest. Napoved o hitrih usmrtitvah prihaja kljub neposrednim opozorilom novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je Iran večkrat opozoril na možnost ameriškega vojaškega posredovanja v primeru nadaljnjih pobojev mirnih protestnikov. Iranski vrhovni sodnik je kljub temu vztrajal pri nujnosti hitrega kaznovanja tistih, ki jih režim označuje za povzročitelje nemirov. Politična kriza v Iranu se tako dodatno poglablja, saj teokratski režim ne kaže pripravljenosti na dialog, temveč se spopada z uporom s pomočjo najstrožjih kazenskih ukrepov. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti hkrati omejujejo dostop do informacij in krepijo policijsko prisotnost na ulicah.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal uvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za pridržane udeležence protivladnih protestov, ki so pretresli državo. Po navedbah aktivistov je število smrtnih žrtev med nemiri naraslo na najmanj 2571 oseb, medtem ko režim stopnjuje represijo nad civilnim prebivalstvom. Med tistimi, ki jim grozi najstrožja kazen, je tudi 26-letni protestnik Erfan Soltani, čigar primer izpostavljajo mednarodne organizacije za človekove pravice. Napovedi o hitrih usmrtitvah sledijo valu aretacij, s katerimi želi teokratska oblast zadušiti vsesplošen upor. Sodnik je namignil, da bodo obsodbe izvršene po skrajšanih postopkih, kar sproža resne pomisleke glede pravičnosti sojenj in spoštovanja osnovnih človekovih pravic. Aktivisti opozarjajo, da gre za poskus ustrahovanja javnosti, da bi se protesti, ki trajajo že dlje časa, dokončno ustavili. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub nasilnemu odzivu varnostnih sil nadaljujejo v številnih mestih. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti vztrajajo pri trdi liniji in protestnike označujejo za sovražnike države. Visoko število žrtev in napovedane usmrtitve kažejo na eno najhujših kriz legitimnosti iranskega režima v zadnjih desetletjih.

Posebni tožilec je za nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola zahteval smrtno kazen zaradi obtožb o uporu in poskusa uvedbe vojnega stanja, kar je opisano kot poskus »samodržavnega udara«.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Južnokorejsko tožilstvo je v sodnem postopku proti nekdanjemu predsedniku države Yoon Suk-yeolu uradno zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove vloge pri razglasitvi vojnega stanja decembra 2024. Tožilci v Seulu trdijo, da je nekdanji voditelj kriv upora proti ustavnemu redu države, ko je s poskusom uvedbe izrednih ukrepov ogrozil demokratične institucije. Postopek se osredotoča na dogodke, ko je Yoon nenadoma razglasil vojno stanje, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo v državi. Čeprav je bil ukrep po posredovanju parlamenta hitro preklican, tožilstvo vztraja pri najstrožji možni kazni, saj dejanje interpretira kot neposreden napad na suverenost ljudstva in pravni red Južne Koreje. Obramba nekdanjega predsednika obtožbe zavrača, medtem ko javnost v Seulu z zanimanjem spremlja proces, ki velja za enega najpomembnejših v novejši zgodovini države. Sodba bo imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v regiji in prihodnost južnokorejske demokracije.

Posebno južnokorejsko tožilstvo je za nekdanjega predsednika Jun Sok-jola zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove lanske razglasitve izrednega stanja. Petindvajsetletni politik se sooča z obtožbami o uporu, zlorabi oblasti in pomoči sovražniku, sodni proces pa se po poročanju tiskovnih agencij AFP in Reuters sedaj bliža koncu. Tožilstvo svojo zahtevo utemeljuje z resnostjo dejanj, ki so po njihovem mnenju neposredno ogrozila ustavni red države. Sodba v enem najbolj odmevnih procesov v zgodovini Južne Koreje bi lahko bila izrečena že v začetku februarja. Jun Sok-jol je decembra 2024 presenetil domačo in svetovno javnost z nenadno uvedbo vojnega stanja, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo, ki je vodila do njegovega odstopa. Obramba nekdanjega predsednika ves čas postopka trdi, da so bila njegova dejanja namenjena zaščiti države, medtem ko tožilstvo vztraja, da je šlo za neustaven poskus ohranitve oblasti. Primer pozorno spremljajo mednarodne organizacije za človekove pravice, saj bi morebitna izvršitev smrtne kazni pomenila velik odklon od dolgoletne prakse Južne Koreje, kjer smrtne kazni kljub njihovi zakonski možnosti niso izvršili že od leta 1997. Politična stabilnost v regiji ostaja krhka, medtem ko se država pripravlja na razplet, ki bo določil prihodnji odnos do odgovornosti najvišjih državnih funkcionarjev.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.