V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Iranski režim je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izvajanje hitrih usmrtitev proti udeležencem množičnih protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Vodja pravosodja Gholamhosein Mohseni Ejei je v sredo potrdil, da oblasti ne bodo odlašale s kaznovanjem pridržanih oseb, kar vključuje tudi že načrtovane usmrtitve. Od začetka nemirov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in devalvacije nacionalne valute rial, je bilo po podatkih nevladnih organizacij pridržanih približno 10.000 ljudi. Stopnjevanje represije v Teheranu poteka v času zaostrenih mednarodnih odnosov, predvsem z Združenimi državami Amerike. Predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat opozoril pred nadaljnjim nasiljem in nakazal možnost vojaškega posredovanja, če se brutalno zatiranje protestov ne bo končalo. Trump je iransko ljudstvo pozval, naj prevzame nadzor nad državnimi institucijami, ter jim obljubil podporo pri prizadevanjih za spremembo režima. Protestno gibanje se je v zadnjih dneh prelevilo iz gospodarskega upora v širši politični upor proti teokratskemu režimu. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, so na ulicah uporabile strelno orožje, kar je povzročilo številne žrtve. Kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam s sankcijami iransko vodstvo vztraja pri strogi uporabi sile za vzpostavitev reda, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo v regiji.

Iranski režim je stopnjeval represijo nad protivladnimi protestniki z uvedbo smrtnih kazni in popolno blokado spleta, kar je sprožilo oster odziv mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z oštrimi ukrepi, če bodo izvedle napovedane usmrtitve ujetih demonstrantov. Trump je protestnike javno pozval k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami in napovedal pomoč, pri čemer je uporabil kratico MIGA (Make Iran Great Again). Po podatkih nevladnih organizacij število smrtnih žrtev med civilisti strmo narašča. Medtem ko skupina HRANA poroča o najmanj 2.571 mrtvih, nekateri viri, vključno z ameriško mrežo CBS, navajajo, da bi število ubitih lahko doseglo celo 20.000. Režim v Teheranu uporablja grožnje z usmrtitvami, kot je primer 26-letnega Erfana Soltanija, kot orodje za ustrahovanje in politično odvračanje od nadaljnjih uporov. Rusija je ameriško retoriko označila za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Irana. Zaradi skoraj popolne informacijske blokade, ki jo izvaja Teheran, je neodvisno preverjanje natančnega števila žrtev in razsežnosti nasilja oteženo. Iranske oblasti so z izolacijo države od svetovnega spleta učinkovito omejile komunikacijo med aktivisti, kljub njihovim poskusom, da bi zaobšli cenzuro.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni Ežei je napovedal pospešitev sodnih postopkov proti pridržanim udeležencem protivladnih protestov. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press je Ežei poudaril nujnost takojšnjega ukrepanja, s čimer je nakazal na skorajšnjo izvedbo procesov, v katerih se mnogi obtoženi soočajo z resnimi obtožbami, vključno s »sovražnostjo do boga« (moharebeh). Obtožba sovražnosti do boga po iranski zakonodaji omogoča izrekanje najstrožjih kazni, vključno s smrtno obsodbo. Iranske oblasti s tovrstnimi napovedmi stopnjujejo pritisk na civilno družbo in udeležence demonstracij, ki so zajele državo po smrti mlade Mahse Amini v policijskem pridržanju. Hitra sojenja so po mnenju mednarodnih opazovalcev namenjena zastraševanju javnosti in čimprejšnji zadušitvi nemirov. Državna televizija je objavila posnetek Ežeija, v katerem poziva k učinkovitosti in hitrosti dela pravosodnih organov. Ta poteza potrjuje odločenost režima v Teheranu, da s strogimi pravnimi sredstvi in brez dolgotrajnih postopkov obračuna z notranjimi nasprotniki, kar sproža zaskrbljenost glede spoštovanja osnovnih človekovih pravic in pravice do pravičnega sojenja.

Demokratična napredna stranka (DPP) je uradno imenovala zobozdravnika Wen Shih-chenga, rojenega v Caotun Townu, za kandidata za župana okrožja Nantou, s ciljem izzvati trenutno županjo Hsu Shu-hua iz Kuomintanga (KMT). Wen Shih-cheng je bil opisan kot 'padalski vojak', ki naj bi premešal karte KMT in prinesel novo dinamiko v okrožje Nantou.

Posebni tožilec je za nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola zahteval smrtno kazen zaradi obtožb o uporu in poskusa uvedbe vojnega stanja, kar je opisano kot poskus »samodržavnega udara«.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Južnokorejsko tožilstvo je v sodnem postopku proti nekdanjemu predsedniku države Yoon Suk-yeolu uradno zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove vloge pri razglasitvi vojnega stanja decembra 2024. Tožilci v Seulu trdijo, da je nekdanji voditelj kriv upora proti ustavnemu redu države, ko je s poskusom uvedbe izrednih ukrepov ogrozil demokratične institucije. Postopek se osredotoča na dogodke, ko je Yoon nenadoma razglasil vojno stanje, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo v državi. Čeprav je bil ukrep po posredovanju parlamenta hitro preklican, tožilstvo vztraja pri najstrožji možni kazni, saj dejanje interpretira kot neposreden napad na suverenost ljudstva in pravni red Južne Koreje. Obramba nekdanjega predsednika obtožbe zavrača, medtem ko javnost v Seulu z zanimanjem spremlja proces, ki velja za enega najpomembnejših v novejši zgodovini države. Sodba bo imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v regiji in prihodnost južnokorejske demokracije.

Posebno južnokorejsko tožilstvo je za nekdanjega predsednika Jun Sok-jola zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove lanske razglasitve izrednega stanja. Petindvajsetletni politik se sooča z obtožbami o uporu, zlorabi oblasti in pomoči sovražniku, sodni proces pa se po poročanju tiskovnih agencij AFP in Reuters sedaj bliža koncu. Tožilstvo svojo zahtevo utemeljuje z resnostjo dejanj, ki so po njihovem mnenju neposredno ogrozila ustavni red države. Sodba v enem najbolj odmevnih procesov v zgodovini Južne Koreje bi lahko bila izrečena že v začetku februarja. Jun Sok-jol je decembra 2024 presenetil domačo in svetovno javnost z nenadno uvedbo vojnega stanja, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo, ki je vodila do njegovega odstopa. Obramba nekdanjega predsednika ves čas postopka trdi, da so bila njegova dejanja namenjena zaščiti države, medtem ko tožilstvo vztraja, da je šlo za neustaven poskus ohranitve oblasti. Primer pozorno spremljajo mednarodne organizacije za človekove pravice, saj bi morebitna izvršitev smrtne kazni pomenila velik odklon od dolgoletne prakse Južne Koreje, kjer smrtne kazni kljub njihovi zakonski možnosti niso izvršili že od leta 1997. Politična stabilnost v regiji ostaja krhka, medtem ko se država pripravlja na razplet, ki bo določil prihodnji odnos do odgovornosti najvišjih državnih funkcionarjev.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.