V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v sredo v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News zavrnil navedbe, da iranske oblasti načrtujejo usmrtitve udeležencev množičnih protestov. Aragči je poudaril, da uradni Teheran nima namena izvajati smrtnih kazni z obešanjem, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske mednarodne skupnosti glede stanja človekovih pravic v državi. Minister je v svojem nastopu ponovil uradno stališče iranskega vodstva, ki za stopnjevanje napetosti in nemire v državi krivi tuje dejavnike, predvsem Izrael. Po njegovih besedah naj bi bile eskalacije med protesti posledica zunanjega vmešavanja, ne pa notranjega nezadovoljstva prebivalstva. Izrael je bil v izjavi neposredno izpostavljen kot glavni krivec za destabilizacijo razmer. Zaradi zaostrenih razmer in poročil o represiji bo o vprašanju dogajanja v Iranu danes razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Pričakuje se, da bodo članice sveta zahtevale podrobnejša pojasnila o ravnanjih iranskih varnostnih organov in usodi priprtih protestnikov, saj mednarodne organizacije še vedno poročajo o kršitvah temeljnih pravic.

Iranske oblasti so uradno zanikale navedbe, da je bil 26-letni Erfan Soltani, ki so ga aretirali med nedavnimi protivladnimi protesti, obsojen na smrtno kazen. Tiskovni predstavnik pravosodja je pojasnil, da so obtožbe o domnevni usmrtitvi neresnične in namenjene širjenju propagande s strani opozicijskih medijev. Soltani ostaja v priporu v Karaju, kjer čaka na nadaljnje postopke, vendar oblasti poudarjajo, da zakonodaja za dejanja, ki se mu očitajo, ne predvideva najstrožje kazni. Soltani je bil aretiran 10. januarja na svojem domu v Fardisu zaradi domnevnega sodelovanja pri nemirih. Obtožnica ga bremeni združevanja proti nacionalni varnosti in izvajanja propagande proti državnemu sistemu. Po navedbah uradne tiskovne agencije Mizan Online bi bil Soltani v primeru obsodbe lahko kaznovan le z zaporno kaznijo, saj naj bi bili očitki o smrtni kazni pravno neutemeljeni. Novica o domnevni usmrtitvi je pred tem sprožila buren odziv mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike in različnimi organizacijami za človekove pravice. Dogajanje je tesno povezano s širšim valom protestov, ki so v Iranu izbruhnili konec decembra. Medtem ko opozicijski viri trdijo, da je bila usmrtitev preložena le zaradi močnega pritiska javnosti in mednarodnih mobilizacij, teheranski režim vztraja, da takšna sodba sploh nikoli ni bila izrečena. Primer Soltanija je tako postal nov simbol napetosti med iranskimi oblastmi in civilno družbo, ki se spopada z omejevanjem svobode govora in zbiranja.

Iranske oblasti so uradno sporočile, da Erfan Soltani, 26-letni udeleženec protivladnih protestov, ne bo obsojen na smrtno kazen. Soltani, ki je postal eden od prepoznavnih obrazov nedavnih nemirov v državi, je bil sprva domnevno obsojen na smrt z obešanjem, vendar so oblasti zdaj potrdile, da je bila ta kazen ukinjena ali pa sploh ne bo izrečena. Trenutno ostaja v zaporu, kjer prestaja zaporno kazen zaradi sodelovanja v protestih. Novica o preklicu smrtne kazni prihaja po tem, ko je Soltani v mednarodni javnosti postal simbol upora proti iranskemu režimu. Njegov primer je pritegnil pozornost številnih organizacij za človekove pravice, ki so opozarjale na nevarnost hitrih in politično motiviranih usmrtitev. Čeprav so oblasti zdaj zanikale načrtovano usmrtitev, razmere v državi ostajajo napete, usoda številnih drugih zaprtih protestnikov pa neznana. Odločitev Irana, da javno razjasni Soltanijev status, kaže na določen pritisk mednarodne skupnosti, hkrati pa poskuša režim v Teheranu s tem morda pomiriti del domače in tuje javnosti. Kljub temu poročila o aretacijah in strogih sodnih postopkih proti aktivistom ostajajo stalnica v iranskem pravosodnem sistemu, kar vzbuja nenehno skrb glede spoštovanja osnovnih človekovih pravic v državi.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zaključena je preiskava napada, ki ga je decembra lani izvedel Zhang Wen in je zahteval štiri življenja. Motiv napada je bila želja po povzročitvi "družbenega šoka". Preiskava je tudi pokazala, da Zhang Wen ni deloval pod vplivom tujih sil. Zaradi storilčeve smrti je postopek ustavljen. Policija in uprava podzemne železnice bodo za preprečevanje prihodnjih napadov delili nadzorne posnetke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Grški zunanji minister George Gerapetritis je v sredo ostro obsodil iransko zatiranje protestnikov in pozval teokratski režim v Teheranu, naj nemudoma preneha z izrekanjem in izvajanjem smrtnih kazni nad državljani, ki protestirajo za svobodo. Gerapetritis je v izjavi po srečanju z nizozemskim kolegom Davidom van Weelom poudaril, da uporaba smrtne kazni proti mladim ljudem zaradi uveljavljanja univerzalnih pravic predstavlja sramoto, ki je mednarodna skupnost ne sme tolerirati. Poziv Aten sledi valu nasilja, ki ga iranske oblasti izvajajo nad udeleženci demonstracij. Grčija se je s tem pridružila širšemu krogu evropskih držav, ki krepijo diplomatski pritisk na Iran zaradi kršitev človekovih pravic. Minister je poudaril, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna vrednota, ki jo mora spoštovati vsaka država, ne glede na svoj politični sistem. Srečanje v Atenah, kjer sta ministra razpravljala tudi o vprašanjih migracij in azilne politike, je služilo kot platforma za uskladitev stališč med članicami Evropske unije. Grčija, ki tradicionalno vzdržuje pragmatične odnose na Bližnjem vzhodu, je tokrat zavzela odločno držo proti stopnjevanju represije v Iranu, kar odraža naraščajočo zaskrbljenost znotraj celotne povezave.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Iranske oblasti so v mestu Karaj pridržale 26-letnega Erfana Soltanija, ki mu je po navedbah nevladnih organizacij grozila usmrtitev zaradi sodelovanja na protivladnih protestih. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil aretiran 8. januarja, po izredno hitrem sodnem postopku pa naj bi bila izvršitev smrtne kazni predvidena za minulo sredo. Primer je pritegnil mednarodno pozornost, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump Iran pozval, naj ne usmrti protestnika, kar je sprožilo ostre odzive v Teheranu. Medtem ko so družinski člani in aktivisti za človekove pravice v strahu pričakovali novice o Soltanijevi usodi, so iranski državni mediji kasneje zanikali navedbe, da je bil mladi protestnik obsojen na smrtno kazen. Po uradnih navedbah Teherana Soltani ni na seznamu obsojencev na smrt, kljub temu pa organizacije, kot je Iran Human Rights (IHR), opozarjajo na netransparentnost iranskega pravosodnega sistema. Od začetka zadnjega vala demonstracij naj bi oblasti pridržale že približno 18.000 ljudi, pri čemer Teheran napoveduje pospešene postopke proti tistim, ki so sodelovali v nemirih. Napetosti med Iranom in mednarodno skupnostjo se stopnjujejo, saj Iran kljub grožnjam in pozivom iz tujine vztraja pri strogi politiki do demonstrantov. Družina Erfana Soltanija je javno prosila za pomoč in poudarila njegovo nedolžnost, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Negotovost glede Soltanijevega dejanskega stanja ostaja visoka, saj iranske oblasti pogosto uporabljajo smrtno kazen kot sredstvo za ustrahovanje opozicije.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za osebe, ki so bile pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti po državi. Kljub opozorilom mednarodne skupnosti in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, teheranske oblasti nadaljujejo z nasilnim zatiranjem demonstracij. Po podatkih neodvisnih organizacij za človekove pravice je število žrtev v zadnjem valu nasilja preseglo 2.500, varnostne sile pa proti protestnikom redno uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so bili sprva odziv na hudo gospodarsko stisko in padec vrednosti valute, vendar so hitro prerasli v širši upor proti več desetletij trajajoči represiji islamske republike. Organizacija ADL in druge mednarodne skupine so ostro obsodile brutalnost režima ter pozvale k spoštovanju temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Poročila iz terena opisujejo množične samovoljne aretacije in uporabo skrajnih ukrepov za utišanje opozicije. Ameriški predsednik Trump je večkrat poudaril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo, če se poboji mirnih protestnikov ne bodo končali. Kljub temu iranski vrhovni sodnik vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Mednarodna javnost s strahom spremlja napovedi o usmrtitvah, ki bi se lahko začele izvajati v prihodnjih dneh po poenostavljenih sodnih postopkih.