Iranske oblasti potrdile, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen

Iranske oblasti so uradno zanikale navedbe, da je bil 26-letni Erfan Soltani, ki so ga aretirali med nedavnimi protivladnimi protesti, obsojen na smrtno kazen. Tiskovni predstavnik pravosodja je pojasnil, da so obtožbe o domnevni usmrtitvi neresnične in namenjene širjenju propagande s strani opozicijskih medijev. Soltani ostaja v priporu v Karaju, kjer čaka na nadaljnje postopke, vendar oblasti poudarjajo, da zakonodaja za dejanja, ki se mu očitajo, ne predvideva najstrožje kazni. Soltani je bil aretiran 10. januarja na svojem domu v Fardisu zaradi domnevnega sodelovanja pri nemirih. Obtožnica ga bremeni združevanja proti nacionalni varnosti in izvajanja propagande proti državnemu sistemu. Po navedbah uradne tiskovne agencije Mizan Online bi bil Soltani v primeru obsodbe lahko kaznovan le z zaporno kaznijo, saj naj bi bili očitki o smrtni kazni pravno neutemeljeni. Novica o domnevni usmrtitvi je pred tem sprožila buren odziv mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike in različnimi organizacijami za človekove pravice. Dogajanje je tesno povezano s širšim valom protestov, ki so v Iranu izbruhnili konec decembra. Medtem ko opozicijski viri trdijo, da je bila usmrtitev preložena le zaradi močnega pritiska javnosti in mednarodnih mobilizacij, teheranski režim vztraja, da takšna sodba sploh nikoli ni bila izrečena. Primer Soltanija je tako postal nov simbol napetosti med iranskimi oblastmi in civilno družbo, ki se spopada z omejevanjem svobode govora in zbiranja.

Iranske oblasti so v mestu Karaj pridržale 26-letnega Erfana Soltanija, ki mu je po navedbah nevladnih organizacij grozila usmrtitev zaradi sodelovanja na protivladnih protestih. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil aretiran 8. januarja, po izredno hitrem sodnem postopku pa naj bi bila izvršitev smrtne kazni predvidena za minulo sredo. Primer je pritegnil mednarodno pozornost, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump Iran pozval, naj ne usmrti protestnika, kar je sprožilo ostre odzive v Teheranu. Medtem ko so družinski člani in aktivisti za človekove pravice v strahu pričakovali novice o Soltanijevi usodi, so iranski državni mediji kasneje zanikali navedbe, da je bil mladi protestnik obsojen na smrtno kazen. Po uradnih navedbah Teherana Soltani ni na seznamu obsojencev na smrt, kljub temu pa organizacije, kot je Iran Human Rights (IHR), opozarjajo na netransparentnost iranskega pravosodnega sistema. Od začetka zadnjega vala demonstracij naj bi oblasti pridržale že približno 18.000 ljudi, pri čemer Teheran napoveduje pospešene postopke proti tistim, ki so sodelovali v nemirih. Napetosti med Iranom in mednarodno skupnostjo se stopnjujejo, saj Iran kljub grožnjam in pozivom iz tujine vztraja pri strogi politiki do demonstrantov. Družina Erfana Soltanija je javno prosila za pomoč in poudarila njegovo nedolžnost, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Negotovost glede Soltanijevega dejanskega stanja ostaja visoka, saj iranske oblasti pogosto uporabljajo smrtno kazen kot sredstvo za ustrahovanje opozicije.

Iranske oblasti so 26-letnega Erfana Soltanija obsodile na smrtno kazen zaradi njegove udeležbe na protivladnih protestih, ki so državo zajeli po vsej državi. Po poročanju človekoljubnih organizacij se število žrtev med protestniki strmo povečuje, nekatere ocene pa nakazujejo, da je v okviru sistemskega in nasilnega zatiranja s strani varnostnih sil življenje izgubilo že več kot 12.000 ljudi. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je izrazil zgroženost nad stopnjevanjem nasilja in pozval k takojšnjemu prenehanju pobojev mirnih demonstrantov ter k odgovornosti vseh vpletenih v represijo. Razmere v državi so izjemno napete, saj iranske varnostne sile po navedbah aktivistov in na podlagi preverjenih videoposnetkov proti neoboroženim državljanom uporabljajo pravo strelivo. Medtem ko oblasti v Teheranu organizirajo pogrebe za pripadnike varnostnih sil, ki naj bi jih ubili »izgredniki«, mednarodna skupnost krepi pritisk na iranski režim. Skupina G7 je že zagrozila z uvedbo novih sankcij zaradi kršitev človekovih pravic in nesorazmerne uporabe sile, ki presega vse prejšnje valove nemirov v državi. Analitiki opozarjajo, da so trenutni protesti odraz dolgoletnega nezadovoljstva prebivalstva, vendar se od preteklih uporov razlikujejo po intenzivnosti in obsegu. Kljub tisočem aretacij in grožnjam z usmrtitvami se protesti ne umirjajo, kar postavlja teokratsko oblast pred enega največjih izzivov v zadnjih desetletjih. Mednarodne organizacije še naprej zbirajo podatke o dejanskem številu smrtnih žrtev, saj so komunikacije v državi pogosto omejene, kar otežuje natančno poročanje o razsežnostih tragedije.