Iranske oblasti so uradno zanikale navedbe, da je bil 26-letni Erfan Soltani, ki so ga aretirali med nedavnimi protivladnimi protesti, obsojen na smrtno kazen. Tiskovni predstavnik pravosodja je pojasnil, da so obtožbe o domnevni usmrtitvi neresnične in namenjene širjenju propagande s strani opozicijskih medijev. Soltani ostaja v priporu v Karaju, kjer čaka na nadaljnje postopke, vendar oblasti poudarjajo, da zakonodaja za dejanja, ki se mu očitajo, ne predvideva najstrožje kazni.
Soltani je bil aretiran 10. januarja na svojem domu v Fardisu zaradi domnevnega sodelovanja pri nemirih. Obtožnica ga bremeni združevanja proti nacionalni varnosti in izvajanja propagande proti državnemu sistemu. Po navedbah uradne tiskovne agencije Mizan Online bi bil Soltani v primeru obsodbe lahko kaznovan le z zaporno kaznijo, saj naj bi bili očitki o smrtni kazni pravno neutemeljeni. Novica o domnevni usmrtitvi je pred tem sprožila buren odziv mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike in različnimi organizacijami za človekove pravice.
Dogajanje je tesno povezano s širšim valom protestov, ki so v Iranu izbruhnili konec decembra. Medtem ko opozicijski viri trdijo, da je bila usmrtitev preložena le zaradi močnega pritiska javnosti in mednarodnih mobilizacij, teheranski režim vztraja, da takšna sodba sploh nikoli ni bila izrečena. Primer Soltanija je tako postal nov simbol napetosti med iranskimi oblastmi in civilno družbo, ki se spopada z omejevanjem svobode govora in zbiranja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
