V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Vodilni iranski klerik ajatola Ahmad Hatami je med petkovo molitvijo v Teheranu zahteval usmrtitve pridržanih protestnikov, ki so sodelovali v obsežnih protivladnih demonstracijah. Hatami je udeležence protestov označil za "Trumpove vojnike" in oborožene hinavce, ki bi morali biti po njegovem mnenju usmrčeni. V govoru, ki ga je prenašal iranski državni radio, je klerik neposredno zagrozil tudi predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu, kar odraža naraščajočo napetost med islamsko republiko in Washingtonom. Demonstracije, ki so se pričele konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarskim stanjem v državi, so prerasle v neposreden izziv avtoriteti iranskega režima. Oblasti trdijo, da so protestniki povzročili precejšnjo škodo na javni infrastrukturi, vključno z mošejami in bolnišnicami, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na silovito zatiranje protestov. Po navedbah organizacije Human Rights Activists News Agency je število žrtev med krutim obračunom z opozicijo naraslo na skoraj 2800 oseb. Ameriški predsednik Donald Trump je predhodno opozoril, da bi usmrtitve mirnih protestnikov lahko predstavljale "rdečo črto", ki bi privedla do morebitnega vojaškega posredovanja ZDA. Kljub grožnjam in blokadi dostopa do spleta, s katero želi režim onemogočiti organizacijo upora, se v krogih blizu oblasti stopnjuje retorika, ki poziva k uporabi najstrožjih kazni za zajezitev nemirov v državi.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Marina Lopatina, 52-letna prebivalka Habarovska, ki je bila na Kitajskem obsojena na smrtno kazen z dvoletnim odlogom zaradi tihotapljenja heroina, je bila izročena Rusiji, kjer bo prestajala preostanek kazni.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v sredo v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News zavrnil navedbe, da iranske oblasti načrtujejo usmrtitve udeležencev množičnih protestov. Aragči je poudaril, da uradni Teheran nima namena izvajati smrtnih kazni z obešanjem, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske mednarodne skupnosti glede stanja človekovih pravic v državi. Minister je v svojem nastopu ponovil uradno stališče iranskega vodstva, ki za stopnjevanje napetosti in nemire v državi krivi tuje dejavnike, predvsem Izrael. Po njegovih besedah naj bi bile eskalacije med protesti posledica zunanjega vmešavanja, ne pa notranjega nezadovoljstva prebivalstva. Izrael je bil v izjavi neposredno izpostavljen kot glavni krivec za destabilizacijo razmer. Zaradi zaostrenih razmer in poročil o represiji bo o vprašanju dogajanja v Iranu danes razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Pričakuje se, da bodo članice sveta zahtevale podrobnejša pojasnila o ravnanjih iranskih varnostnih organov in usodi priprtih protestnikov, saj mednarodne organizacije še vedno poročajo o kršitvah temeljnih pravic.

Singapur je usmrtil malezijskega državljana Datchinamurthyja Kataiaha zaradi preprodaje drog, kar je enajsta usmrtitev v mestni državi letos. Usmrtitev je bila izvedena kljub ponovnim pozivom k odpravi smrtne kazni. Kataiah, star 39 let, je bil obsojen zaradi tihotapljenja heroina. Primer je ponovno odprl razpravo o smrtni kazni za preprodajo drog v Singapurju.

Strokovnjaki, ki so protestno odstopili z vodilnega ameriškega javnozdravstvenega organa, so opozorili na naraščajočo politizacijo organizacije. ZDA so prekinile izdajanje vizumov za obiskovalce s palestinskimi potnimi listi. Objavljen je bil tudi članek, ki kritizira progresivne osebnosti.

Singapur je letos usmrtil 17 ljudi, kar je največ v zadnjih desetletjih. Samo v enem tednu novembra so v zaporu Changi obesili tri osebe.

Iran je po dneh intenzivnih nemirov in začasnem zaprtju zračnega prostora ponovno sprostil letalski promet, medtem ko se država sooča z najhujšim valom nasilja po letu 1979. Protivladni protesti, ki so jih sprožile gospodarska kriza, visoka inflacija in politična represija, so prerasli v splošno ljudsko vstajo proti teokratskemu režimu ajatole Hameneja. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več kot 2.500 ljudi, več kot 18.000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z brutalno silo, nekateri visoki predstavniki režima pa so dogajanje označili za državljansko vojno. Napetosti so dosegle mednarodni vrhunec, ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Trump je kasneje trdil, da so ga iranske oblasti obvestile o prenehanju pobojev, kar je po njegovih besedah vodilo do umiritve neposrednih groženj z napadi. Kljub temu v javnosti ostajajo globoki pomisleki glede usode tisočev pridržanih protestnikov, ki jim grozijo hitri sodni postopki in stroge kazni. Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, za katerega so sprva krožile informacije, da je bil obsojen na smrtno kazen brez ustrezne pravne pomoči. Iransko pravosodje je te navedbe kasneje zanikalo, vendar pa humanitarne organizacije opozarjajo, da režim uporablja grožnjo z usmrtitvami kot orodje za ustrahovanje prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protestniki ne zahtevajo več le reform, temveč popolno zamenjavo sistema.