Kitajska Rusiji izročila državljanko, ki je bila obsojena na smrtno kazen

Rusko vojaško sodišče je 23-letnega mlajšega seržanta ruske vojske Romana Vorobjova obsodilo na 17 let zapora v koloniji s strogim režimom zaradi veleizdaje v korist Ukrajine. Po navedbah sodišča je Vorobjov spomladi leta 2024 samoiniciativno stopil v stik z ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR) in izrazil namero po prestopu na stran nasprotnika, pri čemer je ukrajinskim predstavnikom posredoval zaupne podatke. Obtoženi je na sodišču v celoti priznal krivdo, poleg zaporne kazni pa mu je bila naložena globa v višini 300.000 rubljev ter odvzem vojaškega čina in državnega odlikovanja. V ločenem primeru je vrhovno sodišče potrdilo obsodbo prebivalca regije Penza, Igorja Nuždova, ki je bil obsojen na 14 let zaporne kazni zaradi zbiranja informacij, namenjenih tujim državam za uporabo proti ruskim oboroženim silam. Sodišče je pri tem zavzelo strožje pravno stališče, da že samo zbiranje podatkov z namenom predaje nasprotniku predstavlja dokončano dejanje veleizdaje, ne zgolj poskusa, kar je vodilo do zvišanja prvotne kazni. Nuždovova pritožba za znižanje kazni je bila zavrnjena. Ti primeri so del širšega vala obsodb zaradi špijonaže in sodelovanja z ukrajinskimi obveščevalnimi službami, ki so se v zadnjem obdobju okrepile po celotni Ruski federaciji. Poročila navajajo tudi obsodbe v Komsomolsku na Amurju, kjer je bila izrečena 17-letna kazen zaradi izdaje podatkov o obrambnem podjetju, ter podobne visoke kazni v Sankt Peterburgu in na Krimu. Ruski pravosodni organi s tem stopnjujejo pritisk na lastne državljane in pripadnike vojske v kontekstu zaostrenih varnostnih razmer zaradi konflikta v Ukrajini.

Prizivno vojaško sodišče v kraju Vlasiha pri Moskvi je potrdilo pravnomočnost obsodbe za Viktorijo Šinkaruk, nekdanjo uslužbenko administracije Belgorodske oblasti, ki je bila spoznana za krivo sodelovanja pri terorističnih dejavnostih. Sodišče je zavrnilo pritožbe obrambe in potrdilo prvotno kazen 21 let zapora v koloniji splošnega režima ter denarno kazen v višini 1,5 milijona rubljev. Odločitev sodišča pomeni, da je sodba stopila v veljavo, s čimer se je končal postopek proti nekdanji uradnici, ki je bila v Rusiji uvrščena na seznam teroristov in ekstremistov. Skupaj s Šinkarukovo je bil obsojen tudi njen sostorilec Aleksander Holodkov, ki mu je sodišče prav tako prisodilo 21 let zaporne kazni, pri čemer bo prvih pet let preživel v strogo varovanem zapornem režimu. Obtožnica ju je bremenila organizacije terorističnega napada v interesu ukrajinskih naročnikov, vključno s financiranjem in logistično podporo dejavnostim, ki jih ruski organi opredeljujejo kot terorizem. Holodkov bo po odsluženem prvem delu kazni preostanek časa preživel v koloniji s strogim režimom. Primer je v Rusiji pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi prejšnjega položaja Šinkarukove v regionalni upravi obmejne Belgorodske oblasti, ki je od začetka vojne v Ukrajini pogosto tarča napadov. Ruski preiskovalni organi so trdili, da sta obsojena delovala po navodilih tujih obveščevalnih služb. Obramba je med postopkom sicer skušala izpodbiti dokaze o nameri in sodelovanju, vendar je višje sodišče presodilo, da je bila prvostopenjska odločitev utemeljena in skladna z zakonodajo.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.