Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Danska vlada je v sodelovanju z grenlandskimi oblastmi pozdravila napovedano srečanje s predstavniki Združenih držav Amerike, na katerem bodo razpravljali o ponovnem zanimanju administracije predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je potrdil, da so pogovore predlagali v Kopenhagnu in Nuuku, saj želijo vzpostaviti potreben dialog o strateških vprašanjih. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je srečanje potrdil, vendar podrobnosti o vsebini pogovorov javnosti še ni razkril. Napetosti med državama so se povečale po kritičnih izjavah ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je Danski očital neustrezno upravljanje varnosti na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ima ključno vlogo v okviru severnoatlantskega zavezništva (NATO). Zaradi svoje lege v Arktiki postaja vse bolj pomembna tarča geopolitičnih interesov, predvsem v luči nadzora nad naravnimi viri in plovnimi potmi. Evropske zaveznice, vključno s Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Španijo in Združenim kraljestvom, so že izrazile neomajno podporo danski suverenosti nad Grenlandijo. Kljub ameriškim težnjam po nakupu ozemlja danska politika vztraja, da Grenlandija ni naprodaj, vendar priznava nujnost tesnejšega sodelovanja z Washingtonom pri zagotavljanju regionalne stabilnosti in varnosti v Arktičnem krogu.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Tajvan je preko Sveta za celinske zadeve (MAC) ponovno poudaril, da Ljudska republika Kitajska (LRK) nikoli ni imela nadzora nad Tajvanom, kar je označil za "neizpodbitno zgodovinsko dejstvo". Ta izjava je odziv na trditve Pekinga o suverenosti nad otokom.

Predsednik Zveze turških upokojenih častnikov na Cipru, Kazım And, je ob 20. juliju, dnevu miru in svobode, izjavil, da so suverenost in absolutno jamstvo Republike Turčije najpomembnejša kriterija, glede katerih ni mogoče sprejemati kompromisov.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Ahmed Dogan, nekdanji častni predsednik Gibanja za pravice in svoboščine (MRF), je napovedal ustanovitev novega političnega projekta. Obtožil je sedanje vodstvo stranke, da je opustilo svoje ustanovne cilje, in razglasil trimesečni prehodni proces za vzpostavitev nove politične formacije. Dogan trdi, da je bila stranka DPS ugrabljena, in namerava z novim projektom nadaljevati zgodovinsko poslanstvo DPS – zaščito pravic manjšin in vsakega bolgarskega državljana, udeležbo v realni politiki, zagotavljanje etničnega miru in državne suverenosti Bolgarije.

Sekretar za zdravje in človekove storitve ZDA, Robert F. Kennedy Jr., je napovedal, da bodo Združene države uradno zavrnile predlagane spremembe Mednarodnih zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Kennedy Jr. je poudaril, da so novi predpisi napisani v izjemno širokem jeziku, kar bi lahko vodilo v "medicinsko tiranijo", globalne zdravstvene izkaznice, cepilne potne liste in centralizirane baze podatkov. Njegova odločitev sproža razprave o suverenosti držav v primerjavi z globalno koordinacijo na področju zdravja.

Madžarska vlada je prek Urada za zaščito suverenosti obtožila Bruselj, da neposredno financira 'pro-migrantske vplivne operacije'. Urad trdi, da sredstva Evropske unije igrajo vse pomembnejšo vlogo pri delovanju 'progresivne pritisne mreže', katere cilj je podpiranje migracij. Izjava, poslana madžarski tiskovni agenciji MTI, poudarja, da se pro-migrantski vpliv izvaja z direktnim financiranjem iz Bruslja.

Italijanska vlada je predstavila načrt za podporo modi kot prioriteto, kar ppoudarja pomen 'Made in Italy'. Medtem se je razprava v Natu osredotočila na prihodnost, zlasti na južno fronto in hibridne grožnje. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je Španijo pozval k pospešitvi reform in diverzifikaciji izvoza zaradi napetosti v svetovni trgovini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bi lahko Rusija izgubila svojo konkurenčnost in suverenost, če bi se prekomerno zanašala na izvoz nafte in plina namesto na razvoj lastnih industrij, vključno z avtomobilsko. Ameriški novinar Tucker Carlson je medtem v intervjuju za nemški časnik Bild izjavil, da je Putin veliko prispeval k vzponu Rusije.

Robert F. Kennedy mlajši, sekretar za zdravje in socialne storitve ZDA, se je odločno izrekel proti osnutku sporazuma SZO o nujnih pooblastilih, ki ga je označil za 'trojanskega konja' za 'globalni medicinski nadzor vsakega človeka'. Poudaril je, da ZDA popolnoma zavračajo 'tiranski dnevni red' SZO, ki naj bi spodkopal ameriško suverenost. Kennedy je bil tudi tožen zaradi domnevnega neizvrševanja ključnih varnostnih mandatov za cepljenje otrok, kar kaže na njegovo aktivno vpletenost v debato o javnem zdravju in suverenosti.

Poleg ZDA je tudi Italija zavrnila nova pravila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede pripravljenosti na pandemije. Vlada Giorgie Meloni je svojo odločitev utemeljila z navedbo, da pravila kršijo nacionalno suverenost, s čimer se je pridružila stališču Trumpove administracije.

Analize in mnenja iz revije QuiEuropa Magazine z dne 19. julija 2025 poudarjajo kritično stanje v Evropi, ki naj bi se nahajala na prelomu in na robu propada. Objavljeni članki in komentarji opozarjajo na propadanje političnih in ekonomskih sistemov, ki naj bi ogrožali demokracijo in suverenost evropskih držav. Eden od avtorjev, Enrico Toselli, razmišlja o zgodovinskih koreninah sedanjih problemov, ki jih povezuje z obdobjem po padcu Berlinskega zidu in s širitvijo ameriškega vpliva. Toselli izpostavlja, da je Evropa postala talec transnacionalnih interesov, ki niso usklajeni z interesi evropskih državljanov. Claudio Martinotti Doria pa kritizira vladajoče elite, ki naj bi bile odgovorne za moralno in družbeno propadanje. Predlaga korenito spremembo obstoječih sistemov, ki vključuje odmik od neokapitalizma in vrnitev k bolj etičnim vrednotam. Podobno razmišljanje se pojavlja tudi v povezavi z vplivom tujih, predvsem ameriških, interesov na evropsko politiko. Revija se zavzema za močnejšo in bolj suvereno Evropo, ki bi se lahko uprla zunanjim pritiskom in obnovila svojo identiteto. Izpostavljeni so pozivi k prenovi obrambnih in gospodarskih strategij, ki bi Evropi omogočile neodvisnost in stabilnost v prihodnosti. Poudarek je tudi na nevarnostih globalizma in potrebi po ohranitvi nacionalnih in kulturnih identitet. Kritično je obravnavan tudi medijski prostor, ki naj bi prispeval k zmedi in manipulaciji javnosti.