Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se je sestal z vodjo varnostne službe SBU Vasilijem Maljukom, se mu zahvalil za njegovo službo in razpravljal o njegovem nasledniku. Maljuk je odstopil s svojega položaja, po poročanju pa naj bi to storil pod pritiskom predsednika Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s položaja odstavil vodjo varnostne službe Ukrajine (SBU) Vasila Maljuka, kar predstavlja eno najpomembnejših kadrovskih menjav v ukrajinskem varnostnem aparatu v zadnjih šestih mesecih. Odločitev o razrešitvi je bila sprejeta sredi priprav na ključna mirovna pogajanja v Parizu, kjer bo Ukrajina s skupino približno 30 zaveznic razpravljala o prihodnjih varnostnih jamstvih. Po poročanju lokalnih medijev je bila Maljukova odstranitev posledica dolgotrajnih notranjih sporov s predsednikovim kabinetom, vojsko in parlamentom glede izvajanja tajnih operacij. Zelenski je ob napovedi menjave poudaril, da od obveščevalnih služb pričakuje več asimetričnih operacij proti ruskim silam in konkretnejše rezultate pri nevtralizaciji nasprotnikov. Maljuka bo kot vršilec dolžnosti nasledil Jevhen Kmara, nekdanji vodja elitnega Centra za specialne operacije 'A' znotraj SBU. Medtem ko Maljuk zapušča vodilni položaj, je napovedal, da bo ostal znotraj sistema in še naprej sodeloval pri specialnih operacijah. Hkrati je poljski premier Donald Tusk opozoril na nujnost dodatnega oboroževanja Evropske unije, saj bi v nasprotnem primeru povezava v trenutnih geopolitičnih razmerah lahko propadla.

V luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta je ukrajinska prestolnica Kijev postala tarča novega vala ruskih zračnih napadov, v katerih sta umrli najmanj dve osebi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal, da se bo Kijev ta teden osredotočil na pogovore z evropskimi zaveznicami na dveh ključnih srečanjih, s katerimi želijo pospešiti zaključek ruske agresije. Najpomembnejše srečanje bo potekalo v Parizu, kjer se bodo zbrali predstavniki držav zaveznic, da bi oblikovali skupno strategijo za rešitev najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Napadi so se zgodili v času, ko se Ukrajina trudi ohraniti mednarodno pozornost in podporo, medtem ko Rusija s stopnjevanjem vojaških aktivnosti na terenu poskuša oslabiti ukrajinska pogajalska izhodišča. Kljub nenehnim grožnjam in civilnim žrtvam ukrajinsko vodstvo vztraja pri iskanju diplomatske poti, ki bi temeljila na spoštovanju ozemeljske celovitosti države. Srečanje v Parizu velja za ključen korak pri usklajevanju vojaške in humanitarne pomoči, ki je nujna za dolgoročno stabilnost regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One javno poddvomil o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju ameriških obveščevalnih služb dogodek ni potekal v skladu z ruskimi opisi, kar predstavlja redek trenutek, ko je Trump neposredno nasprotoval Putinovim navedbam. Ameriški predsednik je obenem izrazil močno nezadovoljstvo nad dejstvom, da ruska stran z nenehnimi napadi ovira mirovna pogajanja. Ob bližajoči se četrti obletnici vojne v Ukrajini je Trump v svojih izjavah postal ostrejši do ruskega voditelja, saj je Putinu pripisal odgovornost za preveliko število žrtev. Medtem ko so se odnosi med Washingtonom in Moskvo očitno zaostrili, so ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zahodni zavezniki napovedali novo srečanje v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja. Na tem srečanju bodo predstavniki ZDA in evropskih držav razpravljali o najnovejših načrtih za zagotavljanje dolgoročne varnosti Ukrajine po koncu spopadov.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je v svoji objavi na družbenem omrežju X opozoril, da bi bila morebitna namestitev vojaških sil Evropske unije v Ukrajini lahko uporabljena za načrtne provokacije proti Ruski federaciji. Po njegovem mnenju bi prisotnost britanskih in francoskih enot na ukrajinskem ozemlju sprožila odštevanje do neizogibnega napada, ki bi ga Zahod nato pripisal Moskvi. Takšen scenarij naj bi služil kot povod za nadaljnjo stopnjevanje konflikta med Rusijo in zahodnimi zaveznicami. Armstrongove trditve dopolnjujejo širšo razpravo o varnostnih jamstvih, ki jih zahteva uradni Kijev. Analitiki ob tem poudarjajo, da bi neposredna vojaška prisotnost članic Evropske unije in zveze Nato korenito spremenila naravo vojne, saj bi Rusija tovrstne premike razumela kot neposredno vmešavanje v konflikt. To bi po mnenju kritikov povečalo nevarnost neposrednega spopada med svetovnimi velesilami, kar bi imelo nepredvidljive posledice za evropsko in svetovno varnostno arhitekturo.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Nemški medij NachDenkSeiten kritizira ARD zaradi domnevno proruskega poročanja o Ukrajini, posebej glede dogodkov v Odesi, in opozarja na nevarnost propagande, ki lahko vodi v nasilje in vojno. Medtem pa Freitag.de analizira razpravo o nemških varnostnih garancijah za Ukrajino, ki jo predlaga CDU, ter opozarja na zgodovinske vzporednice in morebitno eskalacijo zaradi pozabljanja na poseben odnos z Rusijo. Članek sprašuje, ali bi nemški vojaki v Ukrajini odvračali Rusijo.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sprožil obsežno reorganizacijo v vrhu ukrajinske državne uprave in varnostnih struktur, medtem ko se Kijev pripravlja na odločilna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike. Zelenski je napovedal zamenjavo vodje varnostne službe SBU Vasilija Maljuka, ki se bo po novem osredotočil na asimetrično vojskovanje in specialne operacije. Na čelo predsednikovega urada je imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR), ki bo zamenjal Andrija Jermaka. Poleg varnostnih sprememb je predsednik v svojo ekipo pritegnil nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland, ki bo opravljala naloge svetovalke za gospodarski razvoj. Kadrovske osvežitve sovpadajo z intenzivnimi diplomatskimi dejavnostmi v Kijevu, kjer so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz 15 držav zaveznic, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Razpravljali so o mirovnem načrtu, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti že 90-odstotno usklajen. Zelenski si prizadeva, da bi se vrhunsko srečanje z ameriškim vodstvom odvilo še pred koncem januarja. Pogovori se bodo prihodnji teden nadaljevali v Parizu, kjer naj bi oblikovali t. i. koalicijo voljnih za zagotavljanje prihodnjih varnostnih jamstev Ukrajini, kar bi preprečilo ponovitev ruske agresije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek nadaljeval s korenitimi kadrovskimi menjavami v vrhu države, med katerimi izstopa zamenjava vodje varnostne službe SBU Vasilija Maljuka in imenovanje nekdanje kanadske namestnice premierja Chrystie Freeland za gospodarsko svetovalko. Maljuk se bo po novem osredotočil na asimetrično vojskovanje in specialne operacije, medtem ko bo Freelandova Kijevu pomagala pri privabljanju investicij in gospodarski transformaciji. Te spremembe so se zvrstile le dan po tem, ko so se v Kijevu na varnostnih pogovorih o ameriškem mirovnem načrtu sestali svetovalci za nacionalno varnost iz 15 držav zaveznic, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. Zelenski si prizadeva za organizacijo vrhovnega srečanja na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike do konca januarja, kjer bi dokončali dogovor o končanju vojne, ki je po navedbah Kijeva že 90-odstotno pripravljen. Prihajajoči pogovori v Parizu bodo ključni za določitev varnostnih jamstev t. i. koalicije voljnih, ki bi lahko vključevala celo napotitev tujih enot za nadzor premirja. Rusija takšnim načrtom odločno nasprotuje in vztraja, da v Ukrajini ne bo dopustila prisotnosti sil zveze Nato. Medtem ko se diplomacija pospešuje, Zelenski s prenovo administracije krepi notranjo odpornost države in pripravlja teren za morebitno obnovo, hkrati pa zagotavlja stabilnost obrambnega sistema v primeru propada mirovnih pogajanj.

Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in si še danes prizadeva za vpliv v državi s propagando in političnimi zavezniki. Evropska unija in platforma TikTok pomagata Moldavcem, da pri glasovanju upoštevajo resnične informacije in se izognejo ruskim dezinformacijam. V Moskvi so protestniki zahtevali povečanje števila volišč za moldavske državljane v Rusiji.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Analitiki razpravljajo o tem, katere zahodne varnostne garancije bi bile sprejemljive za Putina v zvezi z Ukrajino. Ena od možnosti je, da Rusija ne bi nasprotovala nadaljnji podpori Nata Ukrajini v primeru novega konflikta. Medtem pa je predsednik Trump na srečanju s Putinom izrazil, da je treba doseči trajen mir v Ukrajini, ki vključuje pogoje, dogovorjene okoli leta 1990, kot sta nevtralnost Ukrajine in preprečevanje širitve Nata na vzhod.