Litovski predsednik Gitanas Nausėda je v pogovoru za tiskovno agencijo BNS napovedal, da bo Litva v okviru zahodnih varnostnih jamstev v Ukrajino napotila vojaško ladjo. Gre za razširitev vojaške pomoči, ki poleg kopenskega kontingenta vključuje tudi delovanje na morju, s čimer želi Vilna prispevati k ohranjanju miru in stabilnosti v regiji. Nausėda je poudaril, da je zagotavljanje varnosti nujno tako na kopnem kot tudi na morju in v zraku. Odločitev za napotitev plovila v ukrajinske akvatorije predstavlja pomemben korak v litovski zunanji politiki in podpori Kijevu. Litva se s tem dejanjem neposredno vključuje v izvajanje varnostne deklaracije, ki so jo zahodne države oblikovale za zaščito Ukrajine pred nadaljnjo agresijo. Po besedah predsednika bo država pri tem sodelovala v skladu s svojimi zmogljivostmi in velikostjo, vendar z jasno namero krepitve ukrajinske obrambne infrastrukture. Čeprav podrobnosti o točnem tipu ladje in časovnem okviru napotitve še niso v celoti razkrite, napoved odmeva kot jasen signal zavezništva med Vilno in Kijevom. Takšna poteza bi lahko vplivala na varnostno dinamiko v Črnem morju, kjer so razmere zaradi trajajočega konflikta izjemno napete. Litva s tem utrjuje svojo vlogo kot ena najtesnejših zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v izjavi za medije ostro kritizirala nedavne obiske britanskih uradnikov v Ukrajini. Njeno izjavo je sprožil incident, v katerem je britanski minister za obrambo John Healey zaradi ruskih zračnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo ostal ujet na vlaku v Kijevu. Zaharova je pri tem uporabila prispodobo, da britanske politike v Kijev vleče tako, kot zločince po navadi vleče nazaj na kraj njihovega zločina. Kritika Moskve leti predvsem na nadaljnjo vojaško in politično podporo, ki jo Združeno kraljestvo zagotavlja ukrajinski vladi. Po mnenju Zaharove so tovrstni obiski dokaz neposredne vpletenosti Londona v konflikt, kar Rusija interpretira kot destabilizacijski faktor v regiji. Incident z ministrom Healeyjem je ruska stran izkoristila za poudarjanje svoje vojaške premoči in ogroženosti tujih delegacij na ukrajinskem ozemlju. Ruski zunanji resor s takšno retoriko nadaljuje strategijo diskreditacije zahodnih zaveznic Ukrajine. Zaharova je v svojem nastopu za Komsomolsko pravdo še poudarila, da britanska prisotnost v Kijevu ne prispeva k miru, temveč le podaljšuje sovražnosti. Gre za stopnjevanje napetosti med Londonom in Moskvo, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile zaradi dobav orožja dolgega dosega.

Vojna v Ukrajini je vstopila v 1419. dan, pri čemer je predsednik Volodimir Zelenski izpostavil, da je konflikt s tem prestopil pomembno simbolno mejo. Po podatkih generalštaba ukrajinske vojske so ruske sile v zadnjem dnevu izgubile 1060 vojakov, s čimer se skupno število ruskih izgub od začetka invazije ocenjuje na približno 1.220.000 pripadnikov. Prizorišče najhujših spopadov ostaja osredotočeno na vzhodni in južni del države, potem ko so ukrajinske sile v začetni fazi vojne uspešno odbile napad na prestolnico Kijev. V ukrajinski prestolnici se prebivalci še vedno soočajo s hudimi težavami pri oskrbi z električno energijo, saj je brez elektrike ostalo več kot tisoč stanovanjskih blokov. Na humanitarno krizo se je odzval tudi papež, ki je javno molil za vse trpeče v regiji. Hkrati so britanski zavezniki napovedali razvoj novega raketnega sistema za Ukrajino, ki bi omogočal hitro uničenje ključnih vojaških ciljev, preden bi ruska stran lahko ustrezno odreagirala. Estonija je ob tem poostrila svojo politiko do tistih, ki v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina izvajajo grozodejstva v Ukrajini. Estonski predstavnik Tarmo Taro je poudaril, da takšne osebe niso zaželene v državi, kar odraža širši trend diplomatske izolacije Rusije v baltski regiji. Vojna, ki se je začela 24. februarja 2022, tako kljub mednarodnim prizadevanjem za mir še vedno kaže znake intenzivnih spopadov in dolgotrajne strateške izčrpanosti obeh strani.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

Ruski napad na Ukrajino traja dlje kot »velika domovinska vojna« Sovjetske zveze proti Hitlerjevi Nemčiji. Medtem ko se v Moskvi tej vzporednici izogibajo, jo v Kijevu uporabljajo za novo spodbudo.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Osem pripadnikov kanadskih oboroženih sil bo v ponedeljek prispelo v severno skupnost staroselskega ljudstva Pimicikamak Cree v Manitobi, da bi pomagali pri reševanju kritičnih težav z vodo. Poglavar skupnosti David Monias je potrdil, da se naselje spopada s hudimi poplavami in povratnim udarom kanalizacije, kar ogroža zdravje in varnost prebivalcev. Vojaško osebje bo skupnosti nudilo predvsem tehnično pomoč pri obvladovanju infrastrukture in sanaciji posledic poplav. Razmere v skupnosti so se v zadnjih dneh močno poslabšale, zaradi česar je bila nujna intervencija na zvezni ravni, saj lokalne zmogljivosti niso več zadoščale za obvladovanje razsežnosti krize. Intervencija poudarja dolgotrajne težave z osnovno infrastrukturo v odročnih staroselskih naseljih v Kanadi. Napotitev vojske velja za začasen ukrep, namenjen stabilizaciji razmer, medtem ko si vodstvo skupnosti prizadeva za dolgoročnejše sistemske rešitve pri zagotavljanju varne pitne vode in ustreznega odvajanja odplak.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavne napovedi Velike Britanije in Francije glede možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, kar je označil za neposredno ogrožanje evropske varnosti. Po Szijjártójevih besedah London in Pariz s svojimi načrti tvegata sprožitev vsesplošne vojne z Rusijo, pri čemer je njuno ravnanje označil za "vojni fanatizem". Madžarska diplomacija opozarja, da bi takšne poteze lahko povzročile nepopravljivo eskalacijo konflikta na celini. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po poročilih dogovorila o okrepljenem sodelovanju, kar Budimpešta interpretira kot poskus "zažiga Evrope". Szijjártó poudarja, da Madžarska nasprotuje kakršni koli neposredni vpletenosti zahodnih vojaških enot v spopade v Ukrajini, saj bi to pomenilo neposreden trk med Natom in Rusko federacijo. Madžarska vlada tako ponovno zavzema stališče, ki se razlikuje od večine zaveznic v okviru zveze Nato in Evropske unije. Kritika prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah stopnjujejo razprave o dolgoročni vojaški pomoči Kijevu in zmogljivostih za odvračanje morebitnih ruskih groženj. Madžarska, ki ohranja pragmatične odnose z Moskvo, se s tovrstno retoriko pozicionira kot zagovornica miru, hkrati pa s tem povzroča dodatna trenja znotraj evropskega političnega prostora. Szijjártó je ob tem pozval k diplomatski rešitvi spora namesto stopnjevanja vojaške prisotnosti.

Slovaški državni vrh, ki ga sestavljajo predsednik Peter Pellegrini, predsednik vlade Robert Fico in predsednik parlamenta Richard Raši, je v Bratislavi uradno potrdil, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške pomoči Ukrajini. Odločitev vključuje prepoved napotitve slovaških vojakov na ukrajinsko ozemlje, tudi v primeru morebitnega premirja ali varnostnih jamstev. Poleg tega je država zavrnila sodelovanje pri jamstvih za posojila, ki jih Ukrajini namenja Evropska unija. Predsednik Pellegrini je v izjavi ob 33. obletnici ustanovitve Slovaške republike poudaril popolno soglasje s politiko premiera Fica. Slovaška se bo v prihodnje omejila izključno na zagotavljanje humanitarne pomoči in ne bo sodelovala v nobenih vojaških pobudah za podporo Kijevu. Ta poteza pomeni dokončen odmik od prejšnjih politik države, ki je bila v začetku konflikta med pomembnimi podpornicami ukrajinske obrambe. Slovaški voditelji so izpostavili, da njihova prioriteta ostaja nacionalna varnost in preprečevanje neposredne vpletenosti v oboroženi spopad. Odločitev o zavrnitvi finančnih jamstev za evropska posojila bi lahko povzročila dodatna trenja znotraj struktur Evropske unije, kjer se Slovaška vse pogosteje spopada s kritikami zaradi svoje nove zunanjepolitične usmeritve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Donald Trump, kljub dvema ustavnima obtožbama in 34 obsodbam za kazniva dejanja, še vedno uživa podporo volivcev. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost glede njegovega kognitivnega zdravja, napovedujejo pa tudi, da se bo njegovo stanje poslabšalo. Poudarjeno je bilo, da republikanci v Kongresu pogosto kršijo svojo prisego.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Kanadska zvezna vlada je odobrila napotitev vojaških sil v odročno staroselsko skupnost Pimicikamak Cree Nation v provinci Manitoba, kjer se prebivalci spopadajo s hudimi posledicami izpada električne energije in ekstremnega mraza. Zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi in okvar na kanalizacijskem sistemu je bilo več tisoč ljudi primoranih zapustiti svoje domove. Ministrica za izredne razmere Eleanor Olszewski je v petek potrdila, da bo specializirana ekipa oboroženih sil zagotovila potrebno strokovno oceno stanja in svetovalno podporo lokalnim oblastem. Kriza v skupnosti se je stopnjevala po daljšem obdobju brez elektrike, kar je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročilo popolno ohromitev osnovne infrastrukture. Vojaška pomoč bo usmerjena predvsem v tehnično sanacijo in vzpostavitev pogojev za vrnitev prebivalcev, saj so trenutne razmere v naselju neprimerne za bivanje. Lokalne oblasti so že pred prihodom vojske razglasile izredne razmere, saj lastna sredstva niso več zadoščala za obvladovanje humanitarne stiske. Napotitev vojske poudarja ranljivost odročnih severnih skupnosti v Kanadi na ekstremne vremenske pojave in pomanjkljivosti v njihovi infrastrukturi. Gre za eno večjih evakuacij staroselskega prebivalstva v zadnjem obdobju, pri čemer bo uspeh vojaške misije ključen za preprečitev dolgotrajne razseljenosti prebivalcev Pimicikamak Cree Nation.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.