Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom v Zagrebu izpostavil, da varnost Ukrajine neposredno vpliva na varnost celotnega zavezništva. Na srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je Rutte pohvalil Hrvaško kot zanesljivo in vitalno partnerico, ki kljub ruskim poskusom odvraćanja ostaja neomajna pri podpori Kijevu. Plenković je ob tej priložnosti razkril, da je Hrvaška od začetka leta 2022 Ukrajini namenila že 15 paketov vojaške pomoči v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Medtem ko so v Zagrebu potekali diplomatski pogovori o dolgoročni stabilnosti regije, so ukrajinske obrambne sile dosegle pomemben uspeh na bojišču. Pripadniki 2. korpusa nacionalne garde, znanega pod imenom Hartija, so ponovno prevzeli nadzor nad stavbo mestnega sveta v Kupjansku. Ta operacija simbolizira vztrajnost ukrajinske vojske pri osvobajanju zasedenih ozemelj v času, ko se Rusija spopada z omejenimi viri in notranjimi proračunskimi pritiski. Strateško povezovanje Hrvaške in Nata v podporo Ukrajini se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Rutte je poudaril, da modernizacija hrvaške vojske in povečevanje obrambnih izdatkov prispevata h krepitvi celotnega vzhodnega krila zavezništva. Obisk v Zagrebu potrjuje enotnost članic Nata v trenutku, ko so nekateri regionalni voditelji, predvsem madžarski premier Viktor Orban, izrazili zadržke do nadaljnje integracije Ukrajine v zahodne strukture.

Nemški obrambni velikan Rheinmetall je z ukrajinsko vlado sklenil pogodbo za dobavo prvih petih bojnih vozil pehote tipa Lynx KF41. Po poročanju podjetja iz Düsseldorfu bo naročilo v vrednosti več deset milijonov evrov v celoti financirala Zvezna republika Nemčija. Prva vozila naj bi ukrajinske sile prejele v začetku leta 2026, kar predstavlja pomembno okrepitev zmogljivosti njihovih kopenskih enot pri varnem prevozu in podpori na bojišču. Projekt ne zajema le neposredne dobave vozil, temveč predvideva dolgoročno sodelovanje med nemškim koncernom in ukrajinsko obrambno industrijo. V naslednji fazi načrtujejo nakup dodatnih serij teh sodobnih oklepnikov, pri čemer je predvideno, da bo del proizvodnje potekal neposredno v Ukrajini. Ta korak je del širše strategije krepitve ukrajinske obrambne avtonomije ob podpori zahodnih zaveznic. Oklepnik Lynx KF41 velja za enega najsodobnejših proizvodov v svojem razredu, saj združuje visoko stopnjo zaščite posadke z močnim ognjenim delovanjem. Odločitev za financiranje s strani nemške vlade potrjuje nadaljevanje močne vojaške podpore Kijevu v času trajajočega konflikta, hkrati pa utrjuje položaj Rheinmetalla kot ključnega dobavitelja vojaške opreme v Evropi.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Češki premier Andrej Babiš in podpredsednik vlade Karel Havlíček sta javno razkrila, da so češka podjetja v okviru pobude za dobavo streliva Ukrajini zagotovila vojaški material v vrednosti 274 milijard čeških kron (približno 11 milijard evrov). Babiš je ob tem ostro kritiziral predhodno vlado pod vodstvom Petra Fiale, češ da je projekt namerno prikrivala znotraj proračuna vojaške obveščevalne službe in o njem podajala nejasne informacije. Po Babiševih besedah je bila takšna netransparentnost nepotrebna, zato se je odločil podatke javno objaviti. Nekdanji premier Petr Fiala se je na te navedbe odzval z ogorčenjem in Babiša obtožil neodgovornega ravnanja. Po Fialovem mnenju razkritje specifičnih finančnih podrobnosti in vpletenosti podjetij neposredno ogroža varnost zaposlenih in operativno stabilnost vključenih gospodarskih subjektov. Fiala poudarja, da so bili podatki varovani z razlogom, saj gre za strateško občutljive operacije v času trajajočega konflikta v Ukrajini. Spor med vodilnima češkima politikoma dodatno zaostruje notranjepolitične napetosti glede vojaške pomoči Ukrajini. Medtem ko Babiševa vlada zagovarja večjo preglednost porabe javnih sredstev, opozicija s Fialo na čelu trdi, da takšna razkritja služijo le političnemu populizmu in škodijo mednarodnemu ugledu Češke republike kot zanesljive partnerice v obrambnih projektih.

Češka vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša je na današnji seji sprejela odločitev o imenovanju Filipa Turka na novoustanovljeno mesto vladnega pooblaščenca za zeleni dogovor in podnebne spremembe. Odločitev je sledila po tiskovni konferenci kabineta, na kateri je Babiš potrdil Turkovo novo vlogo, ki bo osredotočena na usklajevanje okoljskih politik in strateških vprašanj povezanih z evropskim zelenim dogovorom. Poleg imenovanja Turka so ministri razpravljali tudi o vzpostavitvi funkcije vladnega pooblaščenca za digitalizacijo in strateško varnost ter o ustanovitvi vladnega sveta za duševno zdravje. Člani vlade so bili seznanjeni s poročilom o izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje, ki predstavlja ključen mehanizem za gospodarsko oživitev države po nedavnih krizah. Seji vlade je predhodovalo koalicijsko srečanje voditeljev strank ANO, SPD in stranke Motoristi. Koalicijski partnerji so iskali rešitve za nadaljnje sodelovanje po tem, ko je predsednik države Petr Pavel zavrnil imenovanje poslanca stranke Motoristi Filipa Turka na položaj ministra za okolje, kar je privedlo do kompromisne rešitve z imenovanjem na mesto vladnega pooblaščenca.

Litovski predsednik Gitanas Nausėda je v pogovoru za tiskovno agencijo BNS napovedal, da bo Litva v okviru zahodnih varnostnih jamstev v Ukrajino napotila vojaško ladjo. Gre za razširitev vojaške pomoči, ki poleg kopenskega kontingenta vključuje tudi delovanje na morju, s čimer želi Vilna prispevati k ohranjanju miru in stabilnosti v regiji. Nausėda je poudaril, da je zagotavljanje varnosti nujno tako na kopnem kot tudi na morju in v zraku. Odločitev za napotitev plovila v ukrajinske akvatorije predstavlja pomemben korak v litovski zunanji politiki in podpori Kijevu. Litva se s tem dejanjem neposredno vključuje v izvajanje varnostne deklaracije, ki so jo zahodne države oblikovale za zaščito Ukrajine pred nadaljnjo agresijo. Po besedah predsednika bo država pri tem sodelovala v skladu s svojimi zmogljivostmi in velikostjo, vendar z jasno namero krepitve ukrajinske obrambne infrastrukture. Čeprav podrobnosti o točnem tipu ladje in časovnem okviru napotitve še niso v celoti razkrite, napoved odmeva kot jasen signal zavezništva med Vilno in Kijevom. Takšna poteza bi lahko vplivala na varnostno dinamiko v Črnem morju, kjer so razmere zaradi trajajočega konflikta izjemno napete. Litva s tem utrjuje svojo vlogo kot ena najtesnejših zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v izjavi za medije ostro kritizirala nedavne obiske britanskih uradnikov v Ukrajini. Njeno izjavo je sprožil incident, v katerem je britanski minister za obrambo John Healey zaradi ruskih zračnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo ostal ujet na vlaku v Kijevu. Zaharova je pri tem uporabila prispodobo, da britanske politike v Kijev vleče tako, kot zločince po navadi vleče nazaj na kraj njihovega zločina. Kritika Moskve leti predvsem na nadaljnjo vojaško in politično podporo, ki jo Združeno kraljestvo zagotavlja ukrajinski vladi. Po mnenju Zaharove so tovrstni obiski dokaz neposredne vpletenosti Londona v konflikt, kar Rusija interpretira kot destabilizacijski faktor v regiji. Incident z ministrom Healeyjem je ruska stran izkoristila za poudarjanje svoje vojaške premoči in ogroženosti tujih delegacij na ukrajinskem ozemlju. Ruski zunanji resor s takšno retoriko nadaljuje strategijo diskreditacije zahodnih zaveznic Ukrajine. Zaharova je v svojem nastopu za Komsomolsko pravdo še poudarila, da britanska prisotnost v Kijevu ne prispeva k miru, temveč le podaljšuje sovražnosti. Gre za stopnjevanje napetosti med Londonom in Moskvo, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile zaradi dobav orožja dolgega dosega.

Najvišji slovaški predstavniki so na tiskovni konferenci v Bratislavi uradno potrdili, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške ali finančne pomoči Ukrajini. Predsednik Peter Pellegrini, predsednik parlamenta Richard Raši in premier Robert Fico so predstavili nov načrt upravljanja države, ki vključuje strogo zavračanje pošiljanja orožja, vojakov ali sodelovanja pri posojilih Evropske komisije za pokrivanje ukrajinskega proračunskega primanjkljaja. Ta poteza utrjuje novo zunanjepolitično smer slovaške koalicije, ki se distancira od neposredne vpletenosti v konflikt. Istočasno se pojavljajo huda pričevanja o razmerah v ukrajinskih vrstah. Nekdanji nizozemski plačanec s psevdonimom Hendrik, ki se je v Ukrajini boril v treh ločenih obdobjih, je za javnost opisal obsežno korupcijo, zlorabe in prisotnost neonacističnih elementov ter tujih pripadnikov mamilarskih kartelov znotraj določenih vojaških enot. Njegove izjave mečejo senco na notranjo kohezijo ukrajinskih obrambnih sil in etične standarde v nekaterih mednarodnih legijah. Nasprotno pa je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom v Zagrebu poudaril pomen nadaljnje podpore Kijevu. Rutte je Hrvaško označila za zanesljivo članico zavezništva, predvsem zaradi njenih vlaganj v modernizacijo vojske in dosedanje pomoči Ukrajini. Po njegovih besedah ukrajinska varnost neposredno predstavlja tudi varnost celotnega severnoatlantskega zavezništva, kar odraža jasen razkol v pristopih med srednjeevropskimi državami članicami Nata.

Vojna v Ukrajini je vstopila v 1419. dan, pri čemer je predsednik Volodimir Zelenski izpostavil, da je konflikt s tem prestopil pomembno simbolno mejo. Po podatkih generalštaba ukrajinske vojske so ruske sile v zadnjem dnevu izgubile 1060 vojakov, s čimer se skupno število ruskih izgub od začetka invazije ocenjuje na približno 1.220.000 pripadnikov. Prizorišče najhujših spopadov ostaja osredotočeno na vzhodni in južni del države, potem ko so ukrajinske sile v začetni fazi vojne uspešno odbile napad na prestolnico Kijev. V ukrajinski prestolnici se prebivalci še vedno soočajo s hudimi težavami pri oskrbi z električno energijo, saj je brez elektrike ostalo več kot tisoč stanovanjskih blokov. Na humanitarno krizo se je odzval tudi papež, ki je javno molil za vse trpeče v regiji. Hkrati so britanski zavezniki napovedali razvoj novega raketnega sistema za Ukrajino, ki bi omogočal hitro uničenje ključnih vojaških ciljev, preden bi ruska stran lahko ustrezno odreagirala. Estonija je ob tem poostrila svojo politiko do tistih, ki v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina izvajajo grozodejstva v Ukrajini. Estonski predstavnik Tarmo Taro je poudaril, da takšne osebe niso zaželene v državi, kar odraža širši trend diplomatske izolacije Rusije v baltski regiji. Vojna, ki se je začela 24. februarja 2022, tako kljub mednarodnim prizadevanjem za mir še vedno kaže znake intenzivnih spopadov in dolgotrajne strateške izčrpanosti obeh strani.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

Ruska vojna proti Ukrajini zdaj traja 1418 dni, kar je dlje od »velike domovinske vojne« pod Stalinom, ki se je končala 8. maja 1945.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Združeno kraljestvo je uradno naznanilo projekt Nightfall, v okviru katerega bodo razvili nove taktične balistične rakete dolgega dosega za potrebe ukrajinske obrambe. Projekt predvideva razvoj raketnega sistema z dosegom več kot 500 kilometrov, ki bo sposoben nositi 200-kilogramsko bojno glavo. Britansko ministrstvo za obrambo je že sprožilo natečaj za obrambno industrijo, s katerim želijo v 12 mesecih zagotoviti prve prototipe za testiranje. Rakete bodo zasnovane za izstrelitev z različnih mobilnih platform, kar bo ukrajinskim silam omogočilo hitre napade na ključne vojaške cilje globoko v ruskem zaledju in takojšen umik s položaja. Napoved prihaja v času povečanih napetosti, ko Rusija v spopadih uporablja nove tehnologije, vključno z reaktivnimi brezpilotnimi letalniki Geran-5 in hipersoničnimi raketami Orešnik. Britanski minister za obrambno pripravljenost Luke Pollard je poudaril, da bodo nove rakete Ukrajini zagotovile ključno prednost na bojišču in povečale pritisk na Kremelj. Raketni sistem Nightfall naj bi bil odporen na močne elektromagnetne motnje, kar je ključnega pomena za delovanje v sodobnih pogojih vojskovanja, kjer ruska stran pogosto uporablja sredstva za elektronsko motenje. Medtem ko Zahod krepi vojaško pomoč, so ukrajinski strokovnjaki analizirali ostanke ruske rakete Orešnik in ugotovili, da kljub svoji hitrosti vsebuje komponente, ki so tehnološko zastarele. Kljub temu ruska uporaba tovrstnega orožja predstavlja neposredno grožnjo evropskim prestolnicam, saj lahko rakete poletijo več tisoč kilometrov in dosežejo cilje v manj kot 20 minutah. Projekt Nightfall tako predstavlja neposreden odgovor na rusko stopnjevanje napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo in vojaške objekte.

Osem pripadnikov kanadskih oboroženih sil bo v ponedeljek prispelo v severno skupnost staroselskega ljudstva Pimicikamak Cree v Manitobi, da bi pomagali pri reševanju kritičnih težav z vodo. Poglavar skupnosti David Monias je potrdil, da se naselje spopada s hudimi poplavami in povratnim udarom kanalizacije, kar ogroža zdravje in varnost prebivalcev. Vojaško osebje bo skupnosti nudilo predvsem tehnično pomoč pri obvladovanju infrastrukture in sanaciji posledic poplav. Razmere v skupnosti so se v zadnjih dneh močno poslabšale, zaradi česar je bila nujna intervencija na zvezni ravni, saj lokalne zmogljivosti niso več zadoščale za obvladovanje razsežnosti krize. Intervencija poudarja dolgotrajne težave z osnovno infrastrukturo v odročnih staroselskih naseljih v Kanadi. Napotitev vojske velja za začasen ukrep, namenjen stabilizaciji razmer, medtem ko si vodstvo skupnosti prizadeva za dolgoročnejše sistemske rešitve pri zagotavljanju varne pitne vode in ustreznega odvajanja odplak.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.