Široka koalicija zahodnih zaveznic je v torek dosegla ključen dogovor o zagotavljanju večplastnih mednarodnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kar predstavlja pomemben del predloga za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Združene države Amerike so prvič javno podprle sistem zavezujočih varnostnih dogovorov, ki bi bili po besedah uradnikov najmočnejši do sedaj. Ta korak je namenjen zagotavljanju dolgoročne stabilnosti in obrambne sposobnosti države v povojnem obdobju. Čeprav so pogovori med zahodnimi silami o konkretnih oblikah jamstev znatno napredovali, Ruska federacija za zdaj ni podala nobenih javnih znakov, da bi bila pripravljena sprejeti takšne dogovore v okviru mirovnega procesa. Predlog vključuje koordinirano vojaško in finančno podporo več držav, kar naj bi preprečilo morebitne prihodnje agresije. Ameriška administracija poudarja, da bodo jamstva služila kot trden temelj za ukrajinsko suverenost, vendar ostaja vprašanje implementacije odvisno od prihodnjih pogajanj s sprtima stranema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Kanada se je pridružila več kot 30 državam v tako imenovani koaliciji voljnih, ki so v Parizu podpisale skupno izjavo o zagotavljanju dolgoročne varnosti Ukrajine. Podpisnice so se zavezale, da bodo Ukrajini nudile pomoč pri preprečevanju morebitnih prihodnjih ruskih invazij, pod pogojem, da bo dosežen vzdržen mirovni dogovor. Kanadski premier Mark Carney je ob zaključku obiska v francoski prestolnici poudaril pomen mednarodne podpore ukrajinski suverenosti. Dogovor predvideva vzpostavitev varnostnih mehanizmov, ki bi stopili v veljavo takoj po sklenitvi miru. Namen pobude je zagotoviti stabilnost v regiji in odvrniti Rusijo od ponovnih vojaških dejavnosti. Poleg Kanade so izjavo podprle tudi Združeno kraljestvo in številne druge zaveznice, ki želijo s tem dejanjem okrepiti ukrajinski pogajalski položaj in zagotoviti trajno varnostno arhitekturo v Evropi.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o prihodnji varnostni arhitekturi Ukrajine in pogojih za morebitno premirje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je srečanje označil za zgodovinsko, saj so zaveznice, vključno z Združenimi državami Amerike, dosegle dogovor o mehanizmih za spremljanje prekinitve ognja in dolgoročnih varnostnih jamstvih. Ključni del dogovora predvideva, da bosta Združeno kraljestvo in Francija v Ukrajini vzpostavila vojaške centre za logistično podporo in vzdrževanje opreme, vendar šele po uradni ustavitvi sovražnosti. Sodelujoče države so zavzele različna stališča glede neposredne vojaške prisotnosti na terenu. Medtem ko sta London in Pariz potrdila pripravljenost za napotitev osebja v okviru stabilizacijskih prizadevanj, so države, kot sta Hrvaška in Češka, takšno možnost zavrnile. Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da Hrvaška podpira pariško deklaracijo in bo nadaljevala z vojaško in diplomatsko pomočjo, vendar v Ukrajino ne bo pošiljala svojih vojakov. Podobno je češki premier Andrej Babiš izjavil, da bo Češka ostala koordinatorka pobude za nabavo streliva, a svojih enot ne bo napotila. Poljski premier Donald Tusk je ob robu srečanja izpostavil pomen enotnosti in se izognil vprašanjem, ki bi lahko skalila razpoloženje med zaveznicami.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so na torkovem vrhu v Parizu dosegli ključen dogovor o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino. Namen novonastale koalicije je vzpostavitev pogojev za trajen mir v regiji, ki bi ga podpirale evropske države in Združene države Amerike. Britanski premier Keir Starmer je ob tem poudaril, da so jamstva nujna za preprečevanje prihodnjih agresij in stabilizacijo države. Srečanja se je udeležil tudi norveški predsednik vlade Jonas Gahr Støre, ki je potrdil enotnost zaveznic glede prihodnje obrambne arhitekture Ukrajine. Po njegovih besedah morajo za prihodnjim mirovnim sporazumom stati trdna zagotovila zahodnih sil, kar bi Ukrajini omogočilo dolgoročno varnost in obnovo. Dogovor predstavlja pomemben korak v usklajevanju pomoči med evropskimi partnericami in čezatlantskimi zavezniki, s čimer želijo nasloviti varnostne vrzeli, ki so se pojavile med trajajočim konfliktom.

Švedski predsednik vlade Ulf Kristersson je po vrhunskem srečanju v Parizu naznanil, da je Švedska pripravljena Ukrajini zagotoviti bojna letala Jas Gripen. Ta poteza bi se udejanjila v okviru širših mednarodnih prizadevanj po sklenitvi morebitnega mirovnega sporazuma. Kristersson je pojasnil, da bi švedska letala sodelovala pri nadzoru zračnega prostora, kar bi bila ključna komponenta trajnostnih varnostnih jamstev za Ukrajino. Na srečanju, ki se ga je udeležilo približno 30 voditeljev držav in vlad, so razpravljali o vzpostavitvi verodostojnih varnostnih mehanizmov, ki bi vključevali močnejšo ukrajinsko obrambo, prisotnost evropskih koalicijskih sil in ameriški nadzor. Poleg letal je Švedska ponudila tudi svoje zmogljivosti za razminiranje v Črnem morju ter pripravljenost na usposabljanje ukrajinskih vojakov, ki bi se lahko izvajalo neposredno na ukrajinskem ozemlju. Kristersson je srečanje označil za jasen korak naprej k zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Ameriški obrambni velikan Lockheed Martin bo po podpisu nove pogodbe z vlado Združenih držav Amerike potrojil proizvodnjo prestreznih raket za sistem zračne obrambe patriot. Odločitev prihaja v času povečanega svetovnega povpraševanja po teh raketah, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, kjer se ukrajinske sile nenehno spopadajo s pomanjkanjem streliva za obrambo pred ruskimi zračnimi napadi. Poleg neposrednih potreb na bojišču si za zapolnitev svojih izpraznjenih zalog prizadevajo tudi zahodne zaveznice, ki so del lastnih arzenalov že odstopile Ukrajini. Raketni sistemi patriot veljajo za eno najbolj učinkovitih sredstev za obrambo pred balističnimi in krilatimi raketami ter letali, njihova proizvodna zmogljivost pa je bila v zadnjih letih pod velikim pritiskom zaradi omejenih logističnih verig. S povečanjem proizvodnje želi ameriška vlada zagotoviti dolgoročno stabilnost pri oskrbi strateških partneric in okrepiti lastne obrambne zmogljivosti.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Danske oborožene sile so zaradi močnega sneženja aktivirale osem oklepnih vozil, ki so razporejena na območju od Aalborga do Roskilda. Vozila so bila vpoklicana z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, saj snežne razmere močno ovirajo standardni promet in delo reševalnih služb. Vojaška pomoč omogoča reševalcem dostop do težko prehodnih območij, kjer navadna reševalna vozila ne morejo varno operirati. Operacija poudarja pomen sodelovanja med vojsko in civilno zaščito v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov. Oklepniki so pripravljeni na takojšnje posredovanje in spremljavo reševalnih vozil, s čimer zagotavljajo neprekinjeno oskrbo prebivalstva v severnem in osrednjem delu države. Civilne oblasti so se za tovrstno pomoč odločile po oceni, da bi lahko zamude pri prevozih bolnikov v snežnih zametih ogrozile življenja.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih tednih ponovno vzpostavil dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.