Ministrstvo za zdravje Severne Makedonije je predstavilo nov predlog zakona o zaščiti pred kajenjem, za katerega trdi, da ne predstavlja napada na gostinski sektor. Po navedbah ministrstva je glavni cilj zakonodaje zaščita pravice zaposlenih do zdravega delovnega okolja in zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu v javnih prostorih. Predstavniki ministrstva so v izjavi za javnost poudarili, da so spremembe nujne za uskladitev z mednarodnimi zdravstvenimi standardi. Odzvali so se na kritike nekaterih interesnih skupin, ki opozarjajo na morebitne negativne gospodarske posledice za lastnike lokalov in restavracij. Vztrajajo, da javno zdravje in dobrobit delavcev prevladujeta nad kratkoročnimi poslovnimi interesi. Nova uredba predvideva strožje omejitve kajenja v zaprtih prostorih, kjer se opravlja delo, s čimer želi država zmanjšati visoko stopnjo bolezni, povezanih s kajenjem. Razprave o predlogu se bodo v prihodnjih tednih nadaljevale v parlamentarnih odborih, kjer se pričakuje soočenje mnenj med zdravstveno stroko in predstavniki gospodarstva.

Britansko ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) je izplačalo 5.000 funtov pavšalnega zneska na tisoče prejemnikom univerzalnega kredita, ki so bili predhodno na določenih invalidskih nadomestilih, kot je denimo nadomestilo za zaposlovanje in podporo (ESA). Prav tako so bile spremenjene zakonodaje o socialnih prejemkih, kot so univerzalni kredit, pokojninska pomoč in stanovanjska pomoč, kar bo omogočilo večji dostop do teh prejemkov. Posebej je poudarjeno, da odškodnine, prejete zaradi sodnih zmot ali drugih kompenzacij, ne bodo več vplivale na upravičenost do prejemkov. Spremembe vključujejo tudi omogočanje dostopa do prejemkov osebam, ki imajo več prihrankov od dovoljenih pragov.

Nemška vlada je napovedala pomembne zakonodajne spremembe na področju energetike, ki bodo z junijem bistveno olajšale deljenje lokalno proizvedene sončne energije med sosedi v stanovanjskih četrtih. Nova uredba, znana kot "Energy Sharing", je zasnovana z namenom znižanja birokratskih ovir, ki so doslej oteževale neposredno prodajo ali prenos električne energije znotraj lokalnih skupnosti. S tem ukrepom želijo oblasti spodbuditi večjo uporabo obnovljivih virov energije tudi v gosto naseljenih urbanih območjih, kjer posamezniki nimajo lastnih strešnih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov. Sprememba zakonodaje prinaša poenostavljene postopke za registracijo in obračunavanje porabljene energije, kar bo zmanjšalo administrativno breme za upravnike stavb in energetske skupnosti. Do sedaj so bili tovrstni modeli soočeni s kompleksnimi pravili, ki so veljala za velike dobavitelje energije, kar je marsikoga odvrnilo od investicij v skupnostne sončne elektrarne. Po novem bodo pravila prilagojena manjšim enotam, kar bo omogočilo bolj neposredno in stroškovno učinkovito rabo zelene energije neposredno na mestu proizvodnje.

Nemški raziskovalci so na podlagi statističnih podatkov za leto 2024 predlagali uvedbo alternativnih ukrepov namesto tradicionalnih prepovedi vožnje. Podatki razkrivajo, da so vozniki brez veljavnih dokumentov oziroma tisti, ki sploh ne bi smeli sesti za volan, povzročili več kot 7.000 hudih prometnih nesreč. Cilj novih predlogov je zmanjšati število tovrstnih incidentov na cestah s posodobitvijo kaznovalne politike in nadzornih mehanizmov. Strokovnjaki opozarjajo, da sedanja praksa odvzema vozniških dovoljenj očitno ne dosega želenega učinka pri vseh udeležencih v prometu. Namesto zgolj administrativnih prepovedi se zavzemajo za rešitve, ki bi učinkoviteje preprečevale kršiteljem dostop do vozil ali pa jih skozi rehabilitacijske programe hitreje vključile nazaj v varno uporabo cestne infrastrukture. Razprava se osredotoča na iskanje ravnovesja med kaznovanjem in zagotavljanjem splošne varnosti vseh udeležencev.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

Srbska napredna stranka (SNS) je vložila predlog spremembe zakona o javnih tožilstvih, ki bi lahko resno ogrozil delovanje Tožilstva za organizirani kriminal (TOK). Predlagani amandma predvideva, da bi mandat tožilcev, ki so na TOK napoteni iz drugih tožilstev, trajal največ tri leta. Takšna ureditev bi po mnenju pravnih strokovnjakov in medijev neposredno ustavila najpomembnejše tekoče preiskave, saj bi bili tožilci prisiljeni zapustiti primere pred njihovim zaključkom. Kritiki opozarjajo, da oblast s tem ukrepom poskuša omejiti neodvisnost pravosodja in zaščititi posameznike, ki so predmet zahtevnih preiskav organiziranega kriminala in korupcije. Ker je velik del kadra na TOK sestavljen prav iz napotenih tožilcev, bi njihova nenadna zamenjava povzročila sistemski zastoj v delu te ključne institucije. Mediji v Srbiji poudarjajo, da gre za načrtno spodkopavanje pravne države v trenutku, ko so določeni postopki dosegli kritično točko. Predlog zakona je že sprožil ostre odzive v civilni družbi in strokovni javnosti, ki amandma označujejo za politično motivirano orodje. Če bo predlog sprejet, bo to pomenilo korak nazaj pri izpolnjevanju pogojev za poglavja o pravosodju v okviru pridružitvenih pogajanj z Evropsko unijo.

Načelnica policije v Victorii Fiona Wilson je sporočila, da po uradnem koncu poskusnega programa dekriminalizacije drog v Britanski Kolumbiji ne pričakuje nenadnega porasta števila aretacij. Program, ki je dovoljeval posest majhnih količin prepovedanih substanc za osebno uporabo, se bo uradno zaključil konec tega meseca, vendar so se njegovi učinki v praksi začeli zmanjševati že pred več kot letom dni. Wilsonova, ki je bila sprva zagovornica dekriminalizacije, podpira odločitev o vrnitvi k strožji zakonodaji, a hkrati pojasnjuje, da so se policijski postopki prilagodili že pred 20 meseci. Po njenih besedah policija ne bo prešla na množično pridrževanje uporabnikov drog, temveč bo ohranila osredotočenost na javno varnost in preprečevanje kriminalnih dejanj, povezanih s preprodajo. Odločitev o prekinitvi programa prihaja po naraščajočih skrbeh javnosti glede uporabe drog na javnih mestih in pomanjkanja ustreznih infrastrukturnih rešitev za zdravljenje odvisnosti. Britanska Kolumbija se je za ta korak odločila, da bi vzpostavila ravnovesje med javnim redom in podporo tistim, ki trpijo zaradi odvisnosti, pri čemer policija ostaja ključen akter pri izvajanju novih smernic.

Glavni minister indijske zvezne države Utar Pradeš, Jogi Aditjanat, je napovedal pomembno spremembo v postopku zaposlovanja v policijskih vrstah za leto 2026. Odločitev vključuje triletno sprostitev starostne meje za kandidate vseh kategorij, ki se potegujejo za 32.679 razpisanih delovnih mest. Ukrep se nanaša na neposredno zaposlovanje za položaje civilne policije in druge enakovredne funkcije znotraj državnih policijskih sil. Sprememba pravilnika naj bi neposredno koristila tisočem mladih kandidatov, ki so zaradi starosti predhodno izgubili možnost prijave na razpise. Vlada Utar Pradeša je s to potezo odgovorila na zahteve prosilcev, ki so čakali na nove zaposlitvene priložnosti v letu 2025 in 2026. Analitiki ocenjujejo, da bo ta korak povečal konkurenco in omogočil širšemu krogu usposobljenih posameznikov vstop v javno upravo.

Rusko sodišče je moldavskega voznika z romunskim državljanstvom obsodilo na 11 let zapora zaradi »pomoči sovražniku«, kar predstavlja prvo znano obsodbo po tem členu kazenskega zakonika. Novo kaznivo dejanje je bilo v rusko zakonodajo uvedeno konec leta 2024, obsodba pa temelji na domnevnih dejanjih, ki naj bi koristila nasprotnikom Ruske federacije. O primeru so v četrtek prvič poročali neodvisni ruski mediji, povzela pa ga je tiskovna agencija EFE. Identiteta moškega ostaja uradno nerazkrita, znano je le, da gre za voznika, ki ima poleg moldavskega tudi državljanstvo Romunije, države članice Evropske unije. Obsodba na visoko zaporno kazen po novem zakonu sproža skrbi glede nadaljnjega zaostrovanja represije v Rusiji in pravne varnosti tujih državljanov, ki se nahajajo na ruskem ozemlju. Tožilstvo je moškega bremenilo dejanj, ki so bila opredeljena kot neposredna podpora sovražnim silam v času vojaškega konflikta. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta precedens služil kot orodje za ustrahovanje vseh tistih, ki ne sledijo uradni politiki Kremlja ali vzdržujejo stike z zahodnimi državami. Romunija in Moldavija uradno še nista podali obsežnejših komentarjev na sodbo, vendar primer povečuje napetosti med Moskvo in državami vzhodne Evrope, ki podpirajo Ukrajino.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Članka osvetljujeta globoko osebne zgodbe posameznikov, ki se soočajo s terminalnimi boleznimi, in njihovih svojcev. Govori se o želji po dostojanstvenem koncu življenja ter o hudih posledicah, ki jih imajo "slabe smrti" na družine. Poudarjena je potreba po spremembi zakonodaje na področju pomoči pri umiranju, ki bi bolnikom omogočila večjo avtonomijo v zadnjih trenutkih. Izpostavljena je zgodba Maddie Cowey, ki je zbolela pri 18 letih, in Tahnee Driver, 39-letne mamice, ki se bori z rakom debelega črevesja.

Šestnajst organizacij civilnega društva je podprlo zahtevo organizacij HRA, CGO in CŽP za umik predloga zakona o ANB-ju, češ da je bil sprejet brez javne razprave in resno ogroža temeljne pravice državljanov, predvsem pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Združenje pravnikov opozarja na nevarno fazo "zakonodajne iniciative" po hitrem postopku in brez javnega sodelovanja ter mednarodne verifikacije pri posegih v zakon o ANB-ju. Medtem je Odbor za vseobuhvatno izboljšanje volilne reforme Ministrstvu pravde poslal pobudo za spremembe kazenskega zakonika, s ciljem krepitve kazenskopravne zaščite volilne integritete, učinkovitejšega sankcioniranja politične korupcije in večje transparentnosti financiranja političnih subjektov. Predsednik države Milatović kljub pozdravu reformi izpostavlja, da ključna vprašanja ostajajo nerešena in da bi bilo smiselno pridobiti mnenje Beneške komisije.

Okrajno sodišče v Mariboru je ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca, ki je bil obtožen kraje mavrične zastave izza vrat knjigarne Mariborka. Razlog za ustavitev postopka je t.i. Šutarjev zakon.

Nemška vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva znatno zaostritev kazni za napade na policiste, gasilce in zdravstveno osebje. Predlog zakona prihaja kot odziv na pogoste incidente, ki so se v preteklosti stopnjevali predvsem med novoletnimi praznovanji, ko so bile intervencijske službe tarče nasilja. Nova zakonodaja cilja na boljšo zaščito tistih, ki zagotavljajo varnost in nujno pomoč državljanom. Besedilo zakonskega predloga se ne osredotoča le na neposredno fizično nasilje, temveč vključuje tudi ukrepe proti oviranju dela reševalnih ekip. Po navedbah vlade so takšne spremembe nujne zaradi naraščajočega trenda nespoštovanja in agresije na terenu, kar neposredno ogroža učinkovitost javnih služb v kritičnih situacijah. Zakon bo v prihodnjih mesecih obravnavan v parlamentarnem postopku.

Na Nizozemskem letos pričakujejo rekordno prodajo pirotehničnih sredstev, saj je to zadnje leto, ko je prodaja potrošniškega ognjemeta v državi še prosto dovoljena. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo zaradi povečane količine pirotehnike znatno povečala tudi nevarnost poškodb na avtomobilih. Lastnikom vozil svetujejo preventivne ukrepe, kot so parkiranje v garažah, uporaba zaščitnih pokrival ali umik vozil z ulic, kjer se pričakuje največ praznovanja. Povečana prodaja je posledica prihajajoče prepovedi, ki bo omejila prosto dostopnost tovrstnih izdelkov za širšo javnost, kar je povzročilo povečano povpraševanje v zadnjem obdobju njihove zakonite prodaje.

Grške oblasti so s seznamov študentov odstranile več kot 300.000 neaktivnih oseb, s čimer so uradno število študentov v državi skoraj razpolovile. Ukrep sledi nedavno sprejeti zakonodaji, ki je odpravila desetletja staro prakso dopuščanja podaljšanega vpisa, ki je študentom omogočala teoretično neskončno trajanje študija. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so iz evidenc izbrisali 308.605 študentov, ki so bili na štiriletne dodiplomske programe državnih univerz vpisani pred letom 2017. Ministrica za izobraževanje Sofia Zacharaki je ob tem poudarila, da študentski status v nobeni sodobni evropski univerzi ne velja dosmrtno, in izpostavila željo po večji vrednosti diplom. Čeprav se je približno 35.000 oseb že ponovno prijavilo za vpis v letu 2025, nasprotniki reforme iz akademskih krogov opozarjajo, da ukrep ne upošteva posledic hude finančne krize, ki je v preteklem desetletju močno vplivala na študijski proces. Trenutno aktivna študentska populacija v Grčiji šteje nekaj več kot 350.000 študentov na 25 javnih visokošolskih zavodih.

Skupščina Črne gore je potrdila zakonodajne spremembe, ki združujejo lokalne volitve v en sam dan, 13. junija 2027. Poslanci so izglasovali spremembe zakonov o volitvah, lokalni samoupravi ter financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Ta odločitev sledi dogovoru med vladajočo koalicijo in opozicijo o volilni reformi, ki med drugim zvišuje kvoto za zastopanost žensk na volilnih listah, s čimer se izpolnjujejo priporočila Evropske unije.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na ustavno sodišče naslovilo zahtevo za ustavno presojo določenih določb tako imenovanega Šutarjevega zakona. Sodišče izpodbija ustavnost zakonskih sprememb, ki so neposredno posegle v veljavni zakon o kazenskem postopku. Glavni predmet spora je zakonska možnost podaljšanja pripora z dosedanjih dveh na največ tri leta, kar po mnenju vrhovnih sodnikov odpira vprašanja o skladnosti z ustavno zagotovljenimi pravicami do osebne svobode. Sodni senat v svoji zahtevi izpostavlja, da bi tovrstno podaljšanje lahko pomenilo čezmeren poseg v človekove pravice obdolžencev, ki še niso bili pravnomočno obsojeni. Vrhovni sodniki opozarjajo na nujnost spoštovanja načela sorazmernosti, saj pripor ne sme služiti kot nadomestek za neučinkovito vodenje kazenskih postopkov. Odločitev ustavnega sodišča bo ključna za nadaljnjo uporabo teh določb v najzahtevnejših sodnih procesih. Postopek se osredotoča na procesno pravo in pravno varnost državljanov, saj Šutarjev zakon v javnosti in strokovnih krogih že dlje časa sproža polemike glede varovanja ustavnih jamstev. Vrhovno sodišče s svojo potezo išče dokončno pravno razjasnitev, ali so zakonodajne spremembe prestopile mejo dopustnih posegov v temeljne svoboščine posameznikov, ki se znajdejo v kazenskem pregonu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.