Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

Podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka je zagotovil Evropsko komisijo, da je Ukrajina pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za uskladitev s standardi Evropske unije. Kačka je med spletnim srečanjem z generalnim direktorjem za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi pri Evropski komisiji, Gertom Janom Kopmanom, poudaril, da izpolnjevanje pogojev za članstvo v EU ostaja prednostna naloga države. V okviru pogovora sta obravnavala tudi aktualne zadeve glede Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP).

Predstavniški dom je potrdil triletno podaljšanje subvencij za Obamacare s podporo 17 republikancev, kar je pomenilo upor proti vodstvu Republikanske stranke. Zakon, ki podaljšuje subvencije iz obdobja COVID-19, je bil sprejet z rezultatom 230 proti 196 in gre zdaj v senat.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Tajvanski zakonodajni svet je v petek sprejel nov zakon o zaščiti pravic dostavljavcev in upravljanju platform, ki prvič v zgodovini države sistemsko ureja to področje. Ključna določba nove zakonodaje določa, da minimalno plačilo za posamezno dostavo ne sme biti nižje od 45 tajvanskih dolarjev (približno 1,30 evra). Poleg tega zakon zahteva, da urno plačilo dostavljavcev med opravljanjem storitve ne sme biti nižje od 1,25-kratnika nacionalne minimalne plače, znesek pa se bo letno usklajeval z gibanjem najnižjih osebnih dohodkov v državi. Nova zakonodaja platformam nalaga vzpostavitev transparentnih mehanizmov za pritožbe in reševanje sporov glede prekinitve sodelovanja. Platforme bodo morale po novem izplačevati zaslužke vsaj dvakrat mesečno in zagotoviti ustrezno nezgodno zavarovanje za vse aktivne dostavljavce. Sindikati so sprejetje zakona pozdravili kot zgodovinski mejnik, ki prinaša večjo varnost v hitro rastoči panogi digitalnih platform. Ministrstvo za delo je ob tem poudarilo, da je bila ureditev nujna zaradi vse večjih neravnovesij med interesi platform, potrošnikov, trgovcev in samih delavcev v gig gospodarstvu.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Romunski predsednik Nicușor Dan je v ponedeljek, 5. januarja, sporočil, da je predsedniška administracija v preteklem letu zmanjšala svoje operativne stroške za več kot 20 odstotkov. S tem je bil presežen prvotni cilj, ki ga je predsednik napovedal julija 2025 v okviru širših varčevalnih ukrepov države. Dan je prek družbenih omrežij poudaril, da so prihranki presegli njegove prvotne zaveze, kar predstavlja prispevek k splošnim prizadevanjem za fiskalno disciplino v Romuniji. Uradni podatki kažejo, da so se stroški delovanja predsedniške palače znižali bolj, kot je bilo načrtovano, s čimer želi predsednik pokazati zgled pri racionalizaciji javne porabe. Ta poteza prihaja v času, ko se država spopada s potrebo po krčenju proračunskega primanjkljaja, predsednikov urad pa je s tem uresničil napovedi o varčevanju, ki so bile podane sredi lanskega leta.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Potek subvencij, ki so zmanjševale stroške zdravstvenega zavarovanja v okviru Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), je povzročil višje stroške za milijone Američanov. Kritiki, vključno z demokrati v kongresu, so za to obtožili republikance.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Koalicijski poslanci, med katerimi so Nataša Avšič Bogovič, Meira Hot in Matej T. Vatovec, so vložili predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 7. avgust postal dan Triglava.

Iranski parlament je na seji potrdil splošne usmeritve predloga sprememb zakona o ravnanju z odpadki. Predsednik parlamenta, Qalibaf, je poudaril, da je treba v naslednjih fazah obravnave odpraviti bistvene pomanjkljivosti predloga zakona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Poslanci vladne koalicije so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero želijo omogočiti ločeno ureditev dela preko polnega delovnega časa za policiste pri izvajanju zahtevnejših nalog. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev dela in operativne učinkovitosti policije v specifičnih okoliščinah, kjer se organi spopadajo z obsežnejšimi varnostnimi izzivi. Poleg ureditve nadur novela naslavlja tudi stanovanjsko problematiko nekdanjih uslužbencev, saj predvideva možnost najema službenih stanovanj tudi po upokojitvi. Hkrati zakon znova podaljšuje rok, do katerega morajo policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo za zasedbo določenih delovnih mest, s čimer se poskuša preprečiti morebitno pomanjkanje kadra z ustreznimi kvalifikacijami. Predlog so podprle vse koalicijske stranke z namenom stabilizacije policijskega sistema.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, na predvečer nemirov na Kapitolu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.