APDEJT.si

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Ukrajina si prizadeva ponovno zagnati proces izmenjave ujetnikov z Rusijo in upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so v teku številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori, namenjeni reševanju tega vprašanja.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

Ukrajinske sile so v noči na 13. november napadle jedrsko elektrarno Novovoronež z osmimi droni. Napad so preprečili, vendar so ostanki poškodovali razdelilno napravo, zaradi česar je bilo treba izklopiti več blokov. Kljub temu so posledice hitro odpravili in elektrarna je ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo, energetska infrastruktura države pa skoraj ni bila prizadeta, je dejal vodja Rosatoma Aleksej Lihačov.

Nekdanji sodelavec ukrajinskega predsednika Zelenskega, Timur Mindich, je obtožen vpletenosti v več milijonov dolarjev vreden korupcijski škandal, ki vključuje ukrajinsko državno jedrsko energetsko družbo.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) poroča, da namerava Rusija do konca leta pripeljati 12.000 severnokorejskih delavcev, ki bi delali v tovarni dron Shahed/Gheran v ruski regiji Tatarstan. Rusiji primanjkuje delavcev za proizvodnjo teh dronov, zato naj bi se obrnila na Severno Korejo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se bo naslednji vojaški konflikt verjetno odvijal v vesolju. V zvezi s tem je napovedal dodatno naložbo v višini 4,2 milijarde evrov za razvoj vojaških zmogljivosti v vesolju.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ukrajina si aktivno prizadeva za ponovno vzpostavitev procesa izmenjave ujetnikov z Rusijo, pri čemer upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori namenjeni reševanju tega vprašanja.

Kremelj je opozoril, da bo Rusija ustrezno ukrepala, če bodo Združene države Amerike nadaljevale z jedrskimi poskusi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je to izjavil po tem, ko so ameriški uradniki nakazali na morebitno obnovitev teh poskusov. Sekretar Sveta za nacionalno varnost, Sergej Šojgu, je napovedal pregled izvedljivosti jedrskih poskusov.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Češki kriminalisti so v mednarodni akciji, ki je potekala v več državah, aretirali in obtožili šestnajst ljudi, osumljenih obsežne trgovine z drogami. Organizirana skupina je tihotapila pervitin iz Egipta v Češko s pomočjo kurirjev v prtljagi na turističnih letih. Skupino sta vodila Čeh in tujec, ki sta skupaj sodelovala pri proizvodnji metamfetamina v Češki, Moldaviji, Poljski, Egiptu in na Madžarskem.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Japonska je obsodila rusko razširitev prepovedi vstopa za 30 japonskih državljanov, vključno z uradnim predstavnikom zunanjega ministrstva, kot "absolutno nesprejemljivo". Ta poteza je odgovor na japonske sankcije proti ruskim podjetjem in posameznikom zaradi vojne v Ukrajini. Japonska je obtožila Moskvo, da prenaša krivdo za invazijo na Ukrajino.

Francoski minister za evropske zadeve, Benjamin Haddad, je predlagal, da bi zamrznjeno rusko premoženje v Evropi uporabili za nakup orožja.

Oblasti poročajo, da se v Ukrajini na strani Rusije bori približno 200 Kenijcev, med njimi tudi nekdanji pripadniki varnostnih sil. Ruske mreže za rekrutiranje naj bi ciljale na Kenijce z lažnimi ponudbami za delo, s čimer se povečuje število rekrutov v konfliktu.

Predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, je izrazil sožalje ob smrti profesorja civilnega prava na Državni univerzi v Sankt Peterburgu (SPbGU), Jurija Tolstoja, ki je bil Putinov učitelj. Slovo od profesorja Tolstoja je potekalo v Sankt Peterburgu.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi po srečanju v Kanadi ponovno pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. Izjava poudarja nujnost začetka pogajanj, pri čemer naj bi bila izhodiščna točka za dialog mirovni načrt.

Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Poveljnik Nata, ki iz Nizozemske vodi obrambo večjega dela Natove meje z Rusijo, meni, da se zavezništvo dobro ponovno oborožuje. General Ingo Gerhartz je Natovemu voditelju Marku Rutteju, ki je obiskal sedež v Brunssumu, dejal, da opaža dobre premike pri razvoju udarne moči in pri izdatkih za obrambo. Po njegovih besedah je Nato ta napredek dokazal nedavno, ko je vadil odbijanje napada na Estonijo.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Rusko zunanje ministrstvo je ponovilo, da so odnosi med Rusijo in Nemčijo na najnižji točki od ustanovitve Zvezne republike Nemčije. Rusija je izrazila pripravljenost za ohranjanje delovnih stikov s predstavniki 'zdravorazumskih' političnih sil in civilne družbe v Nemčiji. So-predsedniki stranke 'Alternativa za Nemčijo' so pozvali k enotnosti glede odnosov z Rusijo.

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Letalo iz Marseilla je pristalo v Kaliningradu, kjer naj bi se generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, srečal z direktorjem Rosatoma, Aleksejem Lihačevim. Srečanje bo potekalo v Kaliningradu, vendar podrobnosti o njegovi vsebini niso znane.

Ruski umetnostni drsalki Adelija Petrosjan in Alina Gorbačova sta bili dodani v bazo podatkov 'Mirotvorec', ukrajinske spletne strani, ki zbira informacije o ljudeh, ki naj bi bili 'sovražniki Ukrajine'. Razlog za uvrstitev je njuna javna podpora ruski invaziji na Ukrajino.

Sistem za radioelektronsko bojevanje "Kupol Donbassa" je prestregel več udarnih brezpilotnih letalnikov češke proizvodnje, ki so bili namenjeni napadu na termoelektrarno Starobeševska v samooklicani Doneški ljudski republiki (DNR). Po navedbah ruskih varnostnih služb je sistem prejšnji teden preprečil 440 napadov ukrajinskih dronov, vključno z množičnim napadom na infrastrukturo. Nad Doneckom in Makejevko je bilo uničenih 298 dronov, nad Gorlovko pa 142. Ukrajinski borci naj bi uporabljali drone FP-1 in FP-2, opremljene z več kot 100 kg eksploziva.

V Kareliji v Rusiji je med načrtovanim vadbenim poletom strmoglavilo vojaško letalo Su-30. Oba pilota sta umrla. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo nesrečo in smrt posadke. Artur Parfenčikov, vodja republike, je potrdil informacije in dodal, da so reševalne službe že na poti na območje nesreče.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.

Anass Derraz, regionalni direktor francoskega podjetja za vodo Saur, je bil v Azerbajdžanu obsojen na 12 let zapora zaradi sprejemanja podkupnine od ruskega oligarha. V primer je vpleten tudi Alexandre Benalla, nekdanji sodelavec Emmanuela Macrona. Obsodba je prišla v času napetih odnosov med Bakujem in Parizom.

Objavljena e-poštna sporočila Jeffreyja Epsteina nakazujejo, da sta Epstein in Trump ohranila stike tudi po Trumpovem prihodu na položaj predsednika, kar je v nasprotju s Trumpovimi prejšnjimi trditvami o prekinitvi vezi. Demokrati v predstavniškem domu so izjavili, da elektronska sporočila odpirajo nova vprašanja o Trumpovi povezanosti z Epsteinom in njegovem vedenju o Epsteinovih zlorabah.

Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da se pogovarja z več potencialnimi kupci o prodaji svojega mednarodnega premoženja. Transakcija bo objavljena, ko bodo doseženi končni dogovori in pridobljena potrebna regulativna dovoljenja.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Združene države Amerike so prvič po letu 2022 glasovale proti protiruskemu amandmaju k resoluciji, ki jo je predložila Rusija in se nanaša na boj proti poveličevanju nacizma, neonacizmu ter drugim praksam, ki prispevajo k stopnjevanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti. Glasovanje je potekalo na zasedanju Tretjega odbora Generalne skupščine OZN.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Po poročanju L'AntiDiplomatico naj bi evropske države začele deportirati ukrajinske begunce nazaj v Ukrajino, in sicer iz Poljske, Francije in Nemčije. Evropska unija naj bi razvila načrt za izgon beguncev s pomočjo Interpola.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Ruski vojaški dopisnik Aleksander Koc je izjavil, da bo srbski predsednik Aleksandar Vučić in Srbija, če bosta ohranila sedanji politični kurs, prisiljena nastopiti proti Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.

Ameriška obalna straža je 29. oktobra zaznala rusko vojaško vohunsko ladjo, ki je delovala blizu ameriških teritorialnih voda. Pripadniki obalne straže še naprej spremljajo gibanje ladje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. V navzočnosti obeh voditeljev je bila podpisana energetska pogodba o prenosu ameriškega LNG iz Grčije v Ukrajino. Pri podpisu je bila prisotna tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoyle. Pogodba med DEPA Emporias in Naftogaz omogoča dobavo ameriškega LNG v Ukrajino od decembra 2025 do marca 2026.

Rusko veleposlaništvo v Združenih državah Amerike je ob 92. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Moskvo in Washingtonom izrazilo prepričanje, da se odpira 'okno priložnosti' za normalizacijo odnosov med državama.

Nekdanji ukrajinski poslanec Olejnik meni, da Trump uporablja korupcijski škandal v Ukrajini, da bi odstranil Zelenskega s položaja. Poudaril je, da je Trumpova administracija previdna pri tem vprašanju, saj se osredotoča na mnenje volivcev.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.

Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala kijevskega župana Vitalija Klička, ker se zavzema za znižanje mobilizacijske starosti v Ukrajini, medtem ko njegovi sinovi živijo v tujini in niso vpoklicani v ukrajinsko vojsko.

Rusija je obtožila Nemčijo zatiranja opozicije, pri čemer so ruski opozicijski politiki bodisi mrtvi, v zaporu ali v izgnanstvu. Obtožbe so se pojavile v času potovanja nemške stranke AfD v Moskvo.

Roger Waters, soustanovitelj skupine Pink Floyd, je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izjavil, da meni, da je ukrajinski režim nacističen in da je demokracija v Ukrajini uničena. Prav tako je obtožil Zelenskega nacizma.

Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da Madžarska ne bi sprejela ponudbe Rusije za priključitev ukrajinske Zakarpatije, tudi če bi jo prejela. Orban je to izjavil v pogovoru z generalnim direktorjem nemške medijske skupine Axel Springer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo obiskal Atene, kjer je potekal niz političnih srečanj na visoki ravni. Ukrajina naj bi Grčijo zaprosila za sisteme Patriot in lovce Mirage. Program obiska je bil zaradi varnostnih razlogov prilagodljiv, Zelenski pa se je najprej ustavil v predsedniški palači.

Vladimir Putin je izvedel operativno srečanje s stalnimi člani Sveta za varnost Ruske federacije. Na srečanju je Putin zahteval nujno poročilo od Vladimirja Kolokolceva, vodje Ministrstva za notranje zadeve, in razpravljal o boju proti kibernetski kriminaliteti.

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Madžarski državni sekretar Tamás Menczer je pozval ukrajinskega veleposlanika v Budimpešti, naj preneha s 'sramotnim žaljenjem' Madžarov. Slednja izjava je odziv na intervju, v katerem je veleposlanik izrazil pričakovanje sprememb na Madžarskem po naslednjih volitvah. Menczer je poudaril, da Madžarska zavrača vojno.

Evropski poslanec iz Slovaške, Lubaš Blaga, je izjavil, da je bilo srečanje skupine evropskih parlamentarcev z namestnikom predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrijem Medvedjevom, presenetljivo odprto in produktivno. Po njegovih besedah je bil pogovor »pomemben in zanimiv«, razprava pa je bila sproščena za vse udeležence.

Združene države Amerike so podaljšale rok za poslovanje družbe Lukoil, lastnice podjetja Teboil, izven Rusije. Podaljšanje velja za večino operacij do sredine decembra.

BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi urejanja posnetka njegovega govora z dne 6. januarja, ki je bil uporabljen v dokumentarnem filmu Panorama. Posnetek je nakazoval, da je Trump spodbujal nasilje pred napadom na Kapitol. Kljub opravičilu je BBC zavrnil plačilo odškodnine, ki jo je Trump zahteval v višini milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je pozval BBC, naj 'uredi svoje stvari'.

Moldavija je v svojo oborožitev diskretno vključila izraelske havbice ATMOS 2000 kalibra 155 mm, nameščene na tovornjakih. S tem je država pridobila prvo moderno samovozno artilerijsko zmogljivost. Poteza utrjuje prehod Kišinjeva s sovjetskih sistemov na standarde NATO, poroča Army Recognition.

Ameriške oblasti razmišljajo o izgonu približno 80 ukrajinskih državljanov zaradi kršitev imigracijske zakonodaje. Kijev je izrazil pripravljenost sprejeti vse deportirane Ukrajince in jim zagotoviti ustrezno zaposlitev.

V Etiopiji so potrdili prvi izbruh virusa Marburg, potem ko so v južni regiji, ki meji na Južni Sudan, odkrili devet primerov. Pred tem je zaradi suma izbruha virusne hemoragične mrzlice umrlo šest ljudi, vključno z dvema zdravstvenima delavcema. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pohvalila hitro ukrepanje etiopske vlade in zagotovila podporo pri obvladovanju izbruha.

Rusija je ponovila, da je pripravljena na srečanje med predsednikom Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom v Budimpešti, če bo srečanje dobro pripravljeno in bo temeljilo na dogovorih s srečanja v Aljaski, so sporočili iz Moskve.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je kritiziral odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA bojkotirajo vrh G20 v Južni Afriki. Ramaphosa je dejal, da je to 'njihova izguba' in da politika bojkota ne deluje. Trump je bojkot utemeljil z domnevnimi kršitvami človekovih pravic v Južni Afriki, kar je Ramaphosa zavrnil.

Estonija bo Ukrajini namenila 3,5 milijona evrov za nakup in vzdrževanje satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink. Sredstva bodo namenjena podpori informacijskim zmogljivostim Ukrajine v okviru koalicije za informacijsko tehnologijo, ki jo vodita Estonija in Luksemburg. Ukrajinska stran je izrazila potrebo po tovrstni podpori.

Rusija je izrazila hvaležnost Severni Koreji za pomoč pri nevarnem razminiranju v Kurski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Rusija ne bo nikoli pozabila herojske pomoči severnokorejskih vojakov.

Litva je potrdila nov nadzor za ruske državljane, ki potujejo skozi Litvo v Kaliningrajsko oblast. Okrepljen nadzor bodo izvajali pripadniki službe za varovanje državne meje, policija in služba za javno varnost. Minister za notranje zadeve Litve, Vladislav Kondratovič, je potrdil nov red nadzora.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je napovedal, da bo Rusija priznala vozniška dovoljenja samo tistih držav, kjer ima ruski jezik uradni status.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump bi lahko zahteval izročitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega iz Velike Britanije, če bi ta tam poiskal zatočišče. Zelenski je namreč pomembna priča, poroča InfoBRICS.

Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Finska obmejna straža je sporočila, da so iz države izgnali ruskega vojaka, ki je junija pri Kiteeu prestopil mejo iz Rusije na Finsko. Moški, ki je imel vojaško preteklost, je bil po prihodu na Finsko prijet.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v nedeljo obiskal Atene, kjer se bo srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, predsednikom republike Konstantinosom Tasulasom in predsednikom parlamenta Nikitasom Kaklamanisom. To bo Zelenskijev drugi obisk v Atenah od začetka vojne z Rusijo. Obisk je bil predhodno napovedan, vendar je bil dokončno potrjen v zadnjih 24 urah.