APDEJT.si

Tiskovni predstavnik predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Kremelj meni, da je izklop mobilnega interneta v številnih ruskih regijah za boj proti napadom brezpilotnih letal upravičen ukrep. Po njegovih besedah te odločitve sprejemajo pristojni organi, odgovorni za varnost.

Poljski minister za nacionalno obrambo, Vladislav Kosiniak-Kamysz, je obtožil Rusijo, da je odgovorna za eksplozijo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Izjavo je podal v radijski oddaji RMF FM, vendar ni predložil nobenih dokazov. General štaba poljske vojske, general Wiesław Kukuła, je opozoril na vse pogostejše sabotaže in kibernetske napade na strateške objekte, kar ustvarja pogoje za oborožen napad na državo. Premier Donald Tusk je incident na železnici označil za resnega.

Poveljnik obrambnih sil Onno Eichelsheim je dejal, da so skrbi glede Curaçaoja razumljive glede na napetosti med Združenimi državami in Venezuelo. To je izjavil v posnetku podcasta College Tour, ki ga vodita Twan Huys in študenti Univerze v Leidnu.

Ruski mediji so poročali, da je bila preprečena skupina atentatorjev, ki naj bi jo angažirale ukrajinske obveščevalne službe, pri poskusu atentata na sekretarja ruskega sveta za varnost, Sergeja Šojgua. Po navedbah agencije TASS, ki se sklicuje na Moskovski komsomolec, naj bi atentatorji načrtovali umor Šojgua med njegovim obiskom groba sorodnikov na Trojekurovskem pokopališču v Moskvi.

Po poročanju Reutersa se bo posebni odposlanec ZDA, Steve Whitkoff, 19. novembra v Turčiji srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je preko videokonference odobril začetek gradnje sedmega univerzalnega jedrskega ledolomilca projekta 22220, imenovanega "Stalingrad". Slovesnost ob začetku gradnje je potekala v Baltski ladjedelnici v Sankt Peterburgu.

Donald Trump je napovedal odobritev prodaje naprednih bojnih letal F-35 Savdski Arabiji. Princ Mohammed bin Salman je obiskal Washington, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom se je pogovarjal o okrepitvi varnostnega partnerstva in sklenitvi obrambnega pakta.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Poljska trdi, da je za morebitno smrtonosno eksplozijo na njenem železniškem omrežju odgovorna tuja država. Hkrati se po Evropi širi val kriminala, za katerega voditelji krivijo Kremelj.

Kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín je pozvala predsednika Gustava Petroja, naj prekine zračne napade na uporniške skupine. Razkrila je, da je bilo v vojaških napadih oktobra in novembra ubitih najmanj pet najstnikov. Med žrtvami je tudi dekle, ki je umrlo v napadu na uporniško skupino FARC-EMC v provinci Arauca, ter štirje najstniki, ki jih je skupina prisilno rekrutirala in so bili ubiti v napadu v začetku oktobra.

Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Donald Trump je ponovil, da ne izključuje nobene možnosti, vključno z napadom na mehiške kartele in uporabo ameriških vojakov v Venezueli. Poudaril je tudi, da je odprt za neposredne pogovore z Nicolasom Madurom o preprečevanju nadaljnje krize.

Sporazum, ki je končal najdaljšo zaustavitev ameriške vlade v zgodovini, vključuje milijarde dolarjev za letalske sile in mornarico. Zakoni, sprejeti kot del dogovora, zagotavljajo znatna sredstva za ključne obrambne programe.

Poljski premier Donald Tusk je dejal, da je eksplozija na železniški progi, ki vodi do ukrajinske meje, "nezaslišan akt sabotaže". Obljubil je, da bodo odgovorni ujeti, ne glede na to, kdo so njihovi podporniki. Tusk je obiskal kraj dogodka in izjavil, da je bila škoda na progah verjetno namenjena razstrelitvi vlaka. Izrazil je olajšanje, da ni bilo žrtev.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Na prijateljski tekmi med Črno goro in Hrvaško v Podgorici so hrvaški navijači v 16. minuti skandirali "Ubij Srbina" in "Za dom spremni", kar je povzročilo negodovanje in žvižge domačih navijačev. Del črnogorskih navijačev je ob hrvaški himni ploskal, medtem ko so najglasnejši navijači prižigali bakle.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci zažgali palestinska vozila in domove v vasi po tem, ko je Izrael ...

Predsednik Trump je na vrhu McDonald's Impact v Washingtonu napovedal, da se bo osredotočil na sporočilo o dostopnosti. Poudaril je davčne olajšave v svojem zakonu »One Big Beautiful Bill Act«, ki vključuje davčne olajšave za napitnine, nadure in druge ugodnosti. Njegov nastop je bil namenjen nagovarjanju lastnikov, upravljavcev in dobaviteljev McDonald'sa.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Poljska vlada je nakazala, da naj bi ruske obveščevalne službe naročile sabotažo železniške proge, ki povezuje Varšavo z Ukrajino. Premier Donald Tusk je dejal, da je šlo za "sabotažo brez primere".

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Predsednik Zoran Milanović je veteranom domovinske vojne podelil častne čine in odlikovanja. Ob tem je poudaril, da Hrvaška ni le branila svoje ozemlje, ampak je tudi osvobodila Bosno in Hercegovino v "bratstvu po orožju" z ZDA in drugimi državami, vključno z Armado BiH.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki zaostruje kazni za vključevanje otrok v teroristične in sabotažne dejavnosti. Zakon uvaja dosmrtni zapor za tiste, ki napeljujejo mladoletnike k diverzijam, hkrati pa znižuje starostno mejo za kazensko odgovornost za tovrstna dejanja na 14 let. Zakon je že stopil v veljavo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Romunski predsednik Nicușor Dan je sklical sejo Vrhovnega sveta za obrambo države (CSAT) za ponedeljek, 24. novembra 2025, ob 12:00 v palači Cotroceni. Na dnevnem redu so teme, ki so ključnega pomena za prihodnje obdobje.

Vukovarci se novembra spominjajo grozot, ki so jih pretrpeli med skoraj trimesečno obleganjem Vukovara leta 1991, ki je dosegla vrhunec s padcem mesta 18. novembra. Vukovar se je tri mesece junaško branil pred agresorskimi silami, dokler ga niso okupirale. Sledilo je maščevanje in zločin nad branitelji in prebivalci Vukovara.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

V Novem Sadu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so poskušali preprečiti odstranitev avtobusa Milomira Jaćimovića pred zgradbo pokrajinske vlade. Policija je uporabila silo in potisnila protestnike, pri čemer je bilo več ljudi poškodovanih in najmanj ena oseba aretirana. Jaćimovićev sin je ponovno začel gladovno stavko.

ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Vodja samooklicane republike Doneck, Denis Pušilin, je sporočil, da je ukrajinska vojska ujeta v Dimitrovu, znanem tudi kot Mirnograd, in si prizadeva pobegniti iz mesta. Situacija naj bi bila za ukrajinske sile zelo težka.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

V srbskem Ministrstvu za notranje zadeve (MUP) so, mimo javnih natečajev in ob velu reorganizacije, imenovali nove voditelje ključnih enot, vključno s Specialno antiteroristično enoto (SAJ), Žandarmerijo in Upravo granične policije. Za komandanta SAJ je bil imenovan Igor Kričak, nekdanji pomočnik komandanta JZO Marka Krička. Ta imenovanja odpirajo vprašanja o transparentnosti postopkov in morebitnem političnem vplivu na policijo.

Dijana Hrka, mati mladeniča, ki je umrl ob padcu nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, je po 16 dneh prekinila gladovno stavko. Kljub prekinitvi stavke ostaja pred Skupščino Srbije. Po prekinitvi stavke so jo blokaderji brutalno napadli.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Avstralija se sooča s pomanjkljivim obrambnim proračunom, ki zahteva temeljito razpravo. Namesto konstruktivne debate pa se pojavljajo "dopeye" žalitve nekdanjega premierja, kar ne prispeva k reševanju problema.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Ukrajinske organizacije so zavrnile poziv nemškega politika Friedricha Merza, naj Ukrajina mladim moškim med 18. in 24. letom prepreči zapustitev države, saj naj bi bili potrebni kot vojaki. Merz je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj mladim Ukrajincem med 18. in 24. letom prepove izstop iz države.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.

Pentagon umika del pripadnikov nacionalne garde iz Chicaga in Portlanda, nekaj tednov po tem, ko jih je tja poslal predsednik Donald Trump za boj proti domnevnemu porastu kriminala. Uradniki ameriške obrambe so sporočili, da se bo 200 pripadnikov kalifornijske nacionalne garde, poslanih v Portland, in 200 pripadnikov teksaške nacionalne garde, poslanih v Chicago, vrnilo v svoje matične države.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Po koncu vojne v Gazi se v Izraelu zaostruje boj za ugotavljanje odgovornosti za, kot je opisano, največji nacionalni neuspeh v zgodovini države. Eyal Eshel je v Tel Avivu izrazil ogorčenje nad premierjem Netanjahujem, ker naj bi se izogibal preiskavi.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je udeležil prve letne vojaške parade in pohoda, ki ga je organiziralo Ministrstvo za obrambo v Dakaru. Dogodek, ki je potekal v sklopu praznovanja Dneva oboroženih sil, je poudaril enotnost, disciplino in pripravljenost vojske na prihajajoče izzive, s poudarkom na pripravah na olimpijske igre mladih v Dakarju leta 2026. Minister za obrambo Birame Diop je izrazil hvaležnost predsedniku za njegovo prisotnost in poudaril pomen dogodka za krepitev duha tovarištva v vojski.

Ukrajina si prizadeva za nadaljevanje izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo, s ciljem vrnitve približno 1.200 ujetnikov. Ukrajinske sile so prekinile ključno pot, ki povezuje Selidovo in Pokrovsk, s čimer so Rusiji onemogočile hiter prodor proti Pokrovsku. Zelenski je dejal, da Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ukrajinske sile pa še naprej branijo položaje.

Richard Moore, nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6, je v intervjuju za Financial Times dejal, da pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu opaža dve različni politični "inkarnaciji": hladnokrvno in ideološko.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v štirih urah uničila 36 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. V prejšnjem poročilu so omenjali uničenje osmih dronov.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovil poziv zahodnim partnerjem k zagotovitvi več sistemov zračne obrambe Ukrajini, potem ko so ruski napadi na Kijev zahtevali sedem življenj. Zelenski je evropske zaveznike pozval k okrepitvi ukrajinske zračne obrambe po zadnjih ruskih napadih.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve se spominja serije terorističnih napadov v Franciji leta 2015. V pogovoru se spominja usodne noči 13. novembra, ki je spremenila njegovo življenje in pogled na politično udejstvovanje.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da je ukrajinski konflikt najbolj krvav v 21. stoletju. Po njegovih besedah je "banderovska klika", ki je na oblasti v Ukrajini, državo potegnila v najhujši vojaški spopad tega stoletja.

Predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake blizu frontne črte v južni regiji Zaporožje, kjer se ukrajinske sile borijo proti ruskim pritiskom. Poudaril je potrebo po okrepitvi obrambnih linij, potem ko je Ukrajina izgubila ozemlje v vse bolj intenzivnih bitkah, ki potekajo daleč od ruske ofenzive na vzhodu države.

Ukrajina zavrača nadaljnja pogajanja z Rusijo, ki so se prekinila že julija. Strokovnjak Andrej Kortunov meni, da bi lahko pritisk ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa ali pa uspehi ruske vojske v Ukrajini ponovno pripeljali Ukrajino za pogajalsko mizo. Dolgoročno pa Kortunov vidi rešitev v prihodu nove generacije evropskih politikov v naslednjih treh letih.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se lahko ukrajinski poveljniki v Krasnoarmejsku sami odločijo za umik enot, če ocenijo, da je to potrebno. Dodal je, da nihče ne sili vojakov, da bi umirali za uničeno naselje, saj naj bi bil položaj ukrajinskih sil zelo težak.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Predsednika ZDA Donald Trump in Rusije Vladimir Putin sta si že več tednov izmenjevala grožnje o ponovnem zagonu jedrskih poskusov. Eskalacija se je začela, ko se je Putin konec oktobra hvalil s testi jedrskega torpeda Poseidon.

Politico napoveduje, da bo prihajajoča zima za Ukrajino najnevarnejša od leta 2022. Publikacija izpostavlja tri ključne probleme, s katerimi se bo država soočala.

Ruska protiletalska obramba je v zadnjem tednu sestrelila skoraj 850 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi ruskimi regijami, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Največje število dronov je bilo uničenih v noči na.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Ukrajina in Rusija naj bi se dogovorili o novi izmenjavi vojnih ujetnikov v okviru istanbulskih sporazumov, kot je dejal sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo. Kijev in Moskva se pripravljata na ponovni začetek izmenjav vojnih ujetnikov, ki so bile zamrznjene, je sporočil nekdanji ukrajinski obrambni minister.

Rusija je zanikala, da bi načrtovala napad na Nato, vendar je opozorila, da bo vsakršna agresija s strani zavezništva naletela na močan odgovor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je poudaril, da Moskva ne stremi k konfliktu, a bo odločno branila svoje interese.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Ukrajinski poslanec Roman Kostenko je izjavil, da se bo število dezerterjev in vojakov, ki samovoljno zapuščajo enote v Ukrajini, kmalu izenačilo s številom pripadnikov ukrajinske vojske. Opozoril je na dolgotrajne težave z bojem proti samovoljnemu zapuščanju enot.

Ukrajinska vojska bo kmalu izgubila nadzor nad mestom Guljajpole v delu Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom Kijeva, je dejala poslanka Vrhovne rade Marjana Bezuhla. Po njenih besedah je mesto postalo žrtev neurejenega vojaškega upora.

Friedrich Merz poziva ukrajinskega predsednika Volodimirja Selenskega k uvedbi strožjih pravil za izstop mladih ukrajinskih moških iz države. Po Merzovih besedah naj bi namreč preveč moških med 18. in 24. letom odhajalo v Nemčijo, medtem ko naj bi jih Ukrajina potrebovala za delo in vojaško službo. Merz je o tem govoril s Selenskim.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Rumun Horațiu Potra, nekdanji pripadnik francoske Legije tujcev, je bil po navedbah vpleten v poskus destabilizacije evropskih vlad. Potra, rojen leta 1970, je v zgodnjih devetdesetih sodeloval v uporniških gibanjih v Romuniji in naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegova prva misija, ki je vključevala rušenje vlade v Romuniji, se je izjalovila.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.