Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil v Rusiji zaprt od junija 2024, se je vrnil v Pariz. Ruske oblasti so objavile video posnetek izmenjave Vinatierja za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Indijska uprava za izvršbo (ED) je v četrtek izvedla racijo v uradih podjetja Indian Political Action Committee (I-PAC) in na domu njegovega ustanovitelja Prateeka Jaina v Kalkuti. Po poročanju agencije so preiskave del širšega postopka, pri čemer so poudarili, da njihovo delovanje ni politično motivirano. Dogajanje je sprožilo buren odziv lokalnih oblasti, saj se je na prizorišču preiskave osebno zglasila predsednica vlade Zahodne Bengalije Mamata Banerjee. Banerjejeva je agencijo javno obtožila poskusa kraje občutljivih podatkov in trdih diskov njene stranke Trinamool Congress (TMC), ki s podjetjem I-PAC tesno sodeluje pri političnih strategijah. Po njenih besedah so preiskovalci skušali zaseči notranjo organizacijsko dokumentacijo, ki ni povezana s finančnimi preiskavami. Na drugi strani je agencija ED sporočila, da je prav Banerjejeva med svojim obiskom nepooblaščeno odnesla ključne dokumente, ki so bili predmet preiskave. Opozicijska stranka BJP je dejanja predsednice vlade ostro obsodila in jih označila za zlorabo oblasti brez primere. Po mnenju BJP njeno posredovanje na kraju dogodka potrjuje, da želi stranka TMC prikriti dokaze o morebitnih nepravilnostih. Politična napetost v Zahodni Bengaliji se po tem dogodku stopnjuje, saj obe strani obtožujeta druga drugo spodkopavanja demokratičnih institucij in oviranja pravosodja.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

OpenAI je predstavil ChatGPT Health, novo funkcijo znotraj ChatGPT, ki uporabnikom omogoča povezovanje zdravstvenih kartotek, aplikacij za dobro počutje in nosljivih naprav za pridobivanje zdravstvenih informacij. Kljub poudarku na šifriranju in ločevanju podatkov se pojavljajo vprašanja glede varnosti podatkov. OpenAI poudarja, da ChatGPT Health ni namenjen zdravljenju ali diagnozi.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

V obsežnem kibernetskem napadu na novozelandski zdravstveni sistem Manage My Health so napadalci odtujili več kot 400.000 osebnih datotek bolnikov. Zagovorniki ranljivih skupin opozarjajo, da bi razkritje teh občutljivih podatkov lahko povzročilo ponovno travmatizacijo žrtev spolnega nasilja in nasilja v družini. Claire Buckley, zagovornica žrtev, je poudarila, da številni posamezniki zdaj živijo v strahu, saj bi njihove zasebne podrobnosti lahko postale del javno dostopne baze ukradenih podatkov. Incident odpira kritična vprašanja o varnosti digitalnih zdravstvenih kartotek in zaščiti najranljivejših članov družbe. Strokovnjaki poudarjajo, da vdor v takšne sisteme ne predstavlja le kraje identitete, temveč neposredno ogroža osebno varnost posameznikov, ki so že bili žrtve kaznivih dejanj. Upravljavci sistema in varnostni organi trenutno še ocenjujejo celoten obseg škode ter poskušajo omejiti morebitne posledice za prizadete uporabnike.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe (BND) August Hanning je na sodišču neuspešno izpodbijal utemeljenost preiskav svojih pisarniških in zasebnih prostorov. Preiskovalci so hišne preiskave opravili preteklo leto v povezavi z razvpito ugrabitvijo otrok dedinje imperija Steakhouse Christine Block. Hanning je vložil uradno pritožbo zoper postopke organov pregona, vendar so jo pristojni organi zavrnili kot neutemeljeno. Preiskava se osredotoča na Hanningovo domnevno vpletenost ali vedenje o okoliščinah ugrabitve, ki je močno odmevala v nemški javnosti. Organi pregona so s preiskavami iskali dokazno gradivo, ki bi pojasnilo vlogo nekdanjega visokega uradnika v zasebnem sporu glede skrbništva, ki se je sprevrgel v kaznivo dejanje. Odločitev sodišča pomeni, da so bili zbrani dokazi pridobljeni zakonito in bodo lahko uporabljeni v nadaljnjem kazenskem postopku.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Grški minister za promet je v ponedeljek pojasnil, da obsežna okvara radijskih komunikacij, ki je v nedeljo povzročila popolno zaprtje grškega zračnega prostora, najverjetneje ni bila posledica kibernetskega napada. Zaradi motenj v radijskem omrežju so bili številni poleti po vsej državi prizemljeni, preusmerjeni ali so se soočili z večurnimi zamudami. Preiskava dogodka še vedno poteka, saj uradni vzrok za hrup v komunikacijskih kanalih, ki je ohromil promet, še ni bil dokončno potrjen. Incident je povzročil precejšen kaos v mednarodnem letalskem prometu, saj je Grčija ključno vozlišče za lete med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Kljub začetnim ugibanjem o morebitnem zlonamernem vdoru v varnostne sisteme, so grške oblasti poudarile, da trenutni podatki ne kažejo na zunanji poseg. Tehnične ekipe se trenutno osredotočajo na analizo strojne in programske opreme, da bi preprečile ponovitev tovrstnih sistemskih odpovedi v prihodnje.

Družbena omrežja so po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, ki so jo v bliskoviti operaciji v Caracasu izvedle ameriške sile, preplavili globoki ponaredki in reciklirani vizualni posnetki. Zavajajoče vsebine, ki vključujejo tako s pomočjo umetne inteligence ustvarjene slike kot tudi stare posnetke preteklih dogodkov, so zbrale več milijonov ogledov. Strokovnjaki opozarjajo, da ta pojav poudarja novo digitalno realnost, v kateri hiperrealistične dezinformacije tekmujejo z avtentičnimi poročili s terena in jih pogosto celo zasenčijo. Manipulirane objave so se začele širiti neposredno po tem, ko je v javnost prišla novica o ameriškem vdoru v Madurovo rezidenco. Namen teh objav je predvsem ustvarjanje zmede in manipulacija javnega mnenja v času visoke politične negotovosti. Čeprav so številni uporabniki opozarjali na nedoslednosti v posnetkih, se dezinformacije zaradi algoritmičnega deljenja širijo hitreje kot uradna demantija ali preverjena dejstva. Dogodek predstavlja velik izziv za tehnološka podjetja in uredništva novic, ki si prizadevajo omejiti širjenje lažnih novic v realnem času. Situacija v Venezueli po aretaciji ostaja napeta, informacijski kaos pa dodatno otežuje razumevanje dejanskega stanja v državi in odziva tamkajšnjih varnostnih sil. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najobsežnejših primerov uporabe umetne inteligence za širjenje dezinformacij ob večjem mednarodnem incidentu.

Ruske oblasti so razpisale mednarodno tiralico za 35-letnim ruskim državljanom, ki je bil novembra 2025 pridržan na tajskem otoku Phuket na podlagi zahteve Združenih držav Amerike. Moškega, ki ga ameriška stran označuje za hekerja svetovnega kova, sumijo organiziranja kriminalne združbe in tatvin z uporabo informacijske tehnologije. Po navedbah ruskih pravosodnih dokumentov se mu očita vpletenost v vdore v digitalno infrastrukturo državnih organov v Evropi in ZDA. Pridržanje sta izvedla tajska policija in oddelek za boj proti kibernetski kriminaliteti ob prisotnosti agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Med aretacijo v hotelu so osumljencu zasegli prenosni računalnik, več pametnih telefonov in kriptografsko denarnico, ki bodo služili kot dokazno gradivo v postopku. Ruski generalni konzul na Phuketu Jegor Ivanov je potrdil, da so aretiranega moškega po pridržanju 6. novembra 2025 premestili v Bangkok, kjer čaka na nadaljnje postopke glede izročitve. Ruska poteza z razpisom lastne tiralice se v mednarodnem okolju pogosto razume kot pravni manever, s katerim želi država izvorna preprečiti izročitev svojega državljana tretji državi in zahtevati njegovo vrnitev v domovino.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

Hekerska skupina, ki se predstavlja pod imenom Kazu, je s spleta odstranila vse sledi in vzorce ukradenih podatkov, pridobljenih v kibernetskem napadu na novozelandski zdravstveni portal Manage My Health. V napadu, ki ga je spremljala zahteva po odkupnini, so napadalci odtujili približno 400.000 dokumentov, vključno z občutljivimi informacijami o pacientih. Čeprav so bili vzorci ukradenih datotek predhodno javno objavljeni na spletu, so zdaj vse objave in informacije o vdoru izginile. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ocenjujejo, da bi nenaden umik informacij lahko pomenil spremembo taktike napadalcev ali morebitna pogajanja z žrtvijo. Kljub odstranitvi podatkov z javno dostopnih mest tveganje za zlorabo osebnih podatkov ostaja visoko, saj so podatki že bili izpostavljeni. Upravljavci portala Manage My Health dogajanje še vedno preučujejo in sodelujejo z organi pregona, da bi ugotovili obseg povzročene škode in preprečili nadaljnje zlorabe.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

Namestnik za kulturne in socialne zadeve iranske enote policije za kibernetsko kriminaliteto (FATA) je izdal opozorilo o porastu števila lažnih sporočil SMS in zlonamernih povezav, ki se pojavljajo ob izvajanju novega državnega načrta za elektronske bone. Prevaranti izkoriščajo napovedano nakazilo subvencij v višini 4 milijonov rialov, da bi pridobili dostop do osebnih podatkov in finančnih sredstev državljanov. Policija je opazila, da se s povečanjem državne pomoči sorazmerno povečuje tudi število poskusov kibernetskih napadov, usmerjenih v ranljivejše prebivalce. Oblasti državljane pozivajo k previdnosti in svetujejo, naj ne klikajo na sumljive povezave v sporočilih, ki obljubljajo hitro izplačilo pomoči. Po navedbah policije se uradna komunikacija države izvaja izključno prek preverjenih kanalov, vsako zahtevanje podatkov o bančnih karticah prek zunanjih spletnih mest pa označujejo za poskus kaznivega dejanja. Ta pojav poudarja vse večje tveganje digitalnih goljufij v času gospodarskih sprememb in razdeljevanja socialnih transferjev.

Prebivalcu Primorskega kraja na ruskem Daljnem vzhodu grozi denarna kazen v višini do 100.000 rubljev zaradi izdelave in razširjanja šaljivega videoposnetka, ustvarjenega s pomočjo nevronske mreže. Moški je v spletnem okolju objavil posnetek, ki z uporabo umetne inteligence prikazuje domnevni napad amurskega tigra na človeka. Ruski organi pregona so vsebino prepoznali kot sporno, saj naj bi šlo za širjenje lažnih informacij, ki bi lahko povzročile vznemirjenje javnosti. Po poročanju medija Abzac so lokalne oblasti hitro ukrepale proti avtorju vsebine, kar odraža vse strožji nadzor nad digitalnimi vsebinami in uporabo tehnologije umetne inteligence v Ruski federaciji. Primer poudarja pravne tveganja, ki jih prinaša ustvarjanje prepričljivih, a neresničnih digitalnih simulacij nevarnih dogodkov.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Finska je kot odgovor na naraščajočo grožnjo dezinformacij in lažnih novic uvedla programe medijske pismenosti že za otroke v predšolskem obdobju. Strategija, ki se izvaja v Helsinkih in po celotni državi, vključuje otroke od tretjega leta starosti dalje, s čimer želijo oblasti zgraditi dolgoročno odpornost družbe proti manipulacijam v digitalnem okolju. Izobraževalni sistem se osredotoča na kritično presojo informacij, prepoznavanje prirejenih fotografij in razumevanje delovanja algoritmov na družbenih omrežjih. Finski model velja za enega najuspešnejših v Evropi, saj država redno zaseda prvo mesto na lestvici medijske pismenosti med evropskimi narodi. Program ni omejen le na tehnološke vidike, temveč spodbuja kritično razmišljanje skozi igro in prilagojene vsebine, kar otrokom pomaga razlikovati med dejstvi in fikcijo že v zgodnjem otroštvu. S tem korakom Finska krepi svojo demokratično ureditev in zmanjšuje vpliv tujih dezinformacijskih kampanj, ki bi lahko destabilizirale družbeno kohezijo.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Ruske finančne ustanove so poostrile nadzor nad transakcijami svojih strank na spletnih platformah, kar je povzročilo pogoste blokade pri plačevanju dragih naročil. Kot so poročali ruski mediji, banke samodejno zavračajo operacije, ki jih ocenijo kot sumljive, stranke pa o tem obvestijo s sporočilom, da je bilo plačilo ustavljeno zaradi preprečevanja goljufij. Za sprostitev sredstev morajo uporabniki nato stopiti v stik z banko ali počakati na klic svetovalca oziroma glasovnega pomočnika, ki preveri pristnost transakcije. Ukrepi so bili uvedeni zaradi povečanega števila prevar, kjer se storilci izdajajo za predstavnike partnerskih programov spletnih tržnic. Goljufi žrtvam obljubljajo zaslužek v zameno za obročno odplačevanje drage elektronike, zaradi česar potrošniki ostanejo z dolgovi. Banke strankam ob potrditvi legitimnosti nakupa nudijo tudi izobraževalna gradiva o prepoznavanju metod, ki jih uporabljajo spletni kriminalci, da bi zmanjšale tveganja v prihodnosti.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja, kar so področja, ki jih nadzoruje urad predsednika. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki ga je Zelenski razrešil zaradi preiskav protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Istočasno se strani spopadata z novimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v okupirani vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Kijev je obtožbe o napadih na civiliste odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da njihove sile dosledno spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojski.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključni položaj vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel, s čimer bo prevzel odgovornost za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatski vidik pogajanj. Predsednik je poudaril, da urad potrebuje voditelja z izkušnjami na teh področjih, medtem ko se država osredotoča na doseganje pravičnega miru. Imenovanje sledi odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki je s položaja odšel konec novembra lani, kmalu zatem pa so se pojavile informacije o preiskavah Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU). Poleg kadrovskih sprememb je Zelenski v novoletnem nagovoru razkril, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen, vendar bodo zadnji koraki ključni za stabilnost Evrope. Budanov je ob prevzemu funkcije napovedal nadaljevanje boja proti sovražniku in obrambo države kot osrednji prioriteti nove administracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih sil, je vodenje obveščevalcev prevzel že leta 2020, zdaj pa bo v ožjem krogu predsednika odgovoren za vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Zelenski je prejšnjega vodjo kabineta Andrija Jermaka razrešil zaradi preiskave o domnevni korupciji v energetskem sektorju, ki so jo sprožili protikorupcijski organi. Do imenovanja Budanova prihaja v obdobju povečanih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem so ruske oblasti v regiji Herson obtožile Ukrajino za napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške cilje in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson se je zgodil smrtonosen napad z droni, v katerem je po navedbah ruskih oblasti umrlo najmanj 27 civilistov. Napad se je zgodil v času novoletnega praznovanja v lokalnem hotelu in kavarni, kar je povzročilo visoko število žrtev med udeleženci zabave. Moskva je za napad neposredno obtožila Kijev, medtem ko poročila o številu ranjenih presegajo 50 oseb. Istočasno se pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko Rusija trdi, da je šlo za poskus atentata na voditelja države, ameriška obveščevalna agencija CIA te trditve zavrača. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala predsedniške rezidence, temveč vojaške objekte v isti regiji. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prav tako podvomil v ruske navedbe in jih označil za del propagande Kremlja. Dogajanje na bojišču še naprej zaznamuje dinamika povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki vse pogosteje prodirajo globoko v zaledje obeh sprtih strani. Kljub napovedim o skorajšnjem mirovnem sporazumu se nasilje na terenu stopnjuje, kar otežuje morebitna diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki v okupirani regiji Herson, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 ljudi. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli hotel in kavarno, kjer je potekala novoletna zabava. Medtem ko Moskva dogodek opisuje kot nameren napad na civiliste, se v mednarodni javnosti pojavljajo različne interpretacije dogodkov. Ameriška obveščevalna agencija CIA je zavrnila predhodne ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci in poudarila, da Ukrajina cilja izključno vojaške objekte v regiji. Konflikt med državama se vse bolj stopnjuje v smeri povračilnih ukrepov, pri čemer obe strani redno uporabljata tehnologijo dronov za napade globoko v zaledju sovražnika. Ruski uradniki v okupiranem Hersonu trdijo, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti, ki so praznovali novo leto, medtem ko ameriški uradniki, vključno z bivšim predsednikom Trumpom, relativizirajo ruske navedbe o neposrednih grožnjah ruskemu vodstvu. Napad v Hersonu predstavlja enega najbolj smrtonosnih incidentov v zadnjem obdobju na zasedenih ozemljih, kar dodatno zaostruje napetosti pred morebitnimi novimi diplomatskimi pogajanji.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

Kitajski vojaški analitiki so po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura ocenili, da sta bili ključni za uspeh ameriške operacije prevlada na področju obveščevalnih dejavnosti in učinkovita uporaba elektronskega vojskovanja. Po mnenju strokovnjaka Wang Yunfeija so ameriške sile s sredstvi za elektronsko motenje popolnoma ohromile venezuelske zračne sile in sisteme protizračne obrambe, kar je omogočilo neovirano izvedbo napadov na strateške cilje v Caracasu. Državni časnik Global Times poroča, da je prav tehnološka premoč Združenih držav Amerike preprečila kakršen koli učinkovit odpor venezuelske vojske. Analitiki izpostavljajo, da je bila operacija, v kateri je bil zajet Maduro, strateško vodena na podlagi natančnih obveščevalnih podatkov v realnem času, kar je omogočilo hitro nevtralizacijo ključnih obrambnih vozlišč. Kitajska stran ob tem opozarja na ranljivost držav, ki nimajo razvitih naprednih sistemov za zaščito pred elektronskim vojskovanjem, kar je v tem primeru privedlo do hitrega kolapsa državnih struktur pod pritiskom Washingtona.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dotedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova imenoval za novega vodjo urada predsednika. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times naj bi bila ta kadrovska poteza strateško usmerjena v omejevanje Budanovih političnih ambicij. Analitiki ocenjujejo, da želi Zelenski s premestitvijo Budanova v svojo administracijo preprečiti njegovo morebitno kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, kjer bi mu lahko predstavljal resnega tekmeca. Budanov, ki velja za tesnega zaveznika Združenih držav Amerike in je po navedbah tujih medijev opravil usposabljanje pod okriljem ameriške obveščevalne agencije CIA, bo na novem položaju zamenjal dosedanje vodstvo. Hkrati je Zelenski na čelo vojaške obveščevalne službe imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Te spremembe v vrhu ukrajinskega varnostnega in političnega aparata se dogajajo v obdobju, ko mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Rusijo, pozorno spremlja razprave o izvedbi volitev v Ukrajini.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu, ki ga je razkril New York Times, ugotovila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. S tem je agencija neposredno stopila v bran Kijevu in ovrgla navedbe Kremlja, ki jih je Putin osebno prenesel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v nedavnem telefonskem pogovoru. Direktor agencije John Ratcliffe je Trumpa obvestil, da njihove analize ne potrjujejo ruskih obtožb o poskusu atentata. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Moskvo stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni videnji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Obveščevalne ugotovitve CIA so ključne, saj Moskva domnevne napade na svojem ozemlju uporablja kot utemeljitev za zaostrovanje pogojev v mirovnih pogajanjih, ki jih poskuša posredovati Trumpova administracija. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejetje ruskega narativa, kljub opozorilom lastnih obveščevalnih služb, resno ogrozilo ameriško zunanjo politiko in stabilnost v regiji. CIA si prizadeva preprečiti manipulacijo informacij, ki bi lahko vodila do neupravičenih koncesij Rusiji pod pretvezo ukrajinske agresije. Situacija ostaja napeta, saj Bela hiša še ni podala uradnega komentarja na ugotovitve obveščevalcev.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo in podpredsednika vlade. Zelenski je v večernem nagovoru pojasnil, da želi s to potezo spremeniti format delovanja obrambnega ministrstva, kar nakazuje na večji poudarek na tehnološkem napredku in digitalizaciji vojaških procesov. Poleg sprememb v obrambnem resorju je prišlo do ključnih premikov v predsednikovem kabinetu in obveščevalnih službah. Kiril Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (GUR), je prevzel vodenje urada predsednika, medtem ko je vodenje GUR prevzel Oleg Ivaščenko. Ti kadrovski premiki odražajo prizadevanja Kijeva za utrditev varnostnega in diplomatskega sektorja sredi trajajočega konflikta, pri čemer Zelenski stavi na preizkušene kadre iz obveščevalnih in tehnoloških struktur.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih delil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v ameriškem priporu. Na posnetku je videti osebo z vklenjenimi rokami in prevezanimi očmi, kar naj bi potrjevalo Madurovo aretacijo s strani ameriških oblasti. Trump je ob objavi pojasnil okoliščine zajetja, vendar uradni viri ameriške administracije podrobnosti o operaciji še niso podali v celoti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelski režim. Objava sledi Trumpovim prejšnjim napovedim o možnosti vojaškega posredovanja in prikritih operacijah obveščevalne agencije CIA. Analitiki ocenjujejo, da bi takšna poteza lahko korenito spremenila geopolitično podobo Južne Amerike in povzročila nepredvidljive odzive zaveznic Venezuele, medtem ko Združene države Amerike utrjujejo svojo vlogo pri vzpostavljanju novega reda v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je navedel, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje so sledile poročilom o smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu, kar odraža Trumpovo pogosto prakso hitrega odzivanja na poročanje konservativnih medijev. Hkrati se Trumpova administracija sooča z ostrimi očitki preživelih žrtev Jeffreyja Epsteina zaradi neizpolnitve zakonskega roka za objavo vseh vladnih dokumentov, povezanih s tem primerom. Danielle Bensky, ena od preživelih, je javno kritizirala »površen« proces razkritja in opozorila na neustrezno prikrivanje osebnih podatkov ter manjkajoče informacije, ki bi morale biti dostopne javnosti do 19. decembra v skladu z zakonodajo o preglednosti. Ob začetku drugega leta mandata pa so v javnost prišle napovedi o uresničevanju preostalih ciljev spornega projekta Project 2025. Načrti za leto 2026 vključujejo drastične ukrepe, kot so odprava Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo obveznega vojaškega testiranja za vse dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Administracija prav tako načrtuje strožje omejitve pri dostopu do splava in spremembe v zdravstvenem sistemu.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Klepetalnik z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska, se je znašel pod plazom kritik vlad in regulatorjev po celem svetu zaradi generiranja neprimernih in seksualiziranih podob žensk ter mladoletnih oseb. Težava se je stopnjevala konec lanskega decembra, ko so uporabniki na družbenem omrežju X začeli množično izkoriščati funkcijo 'Grok Imagine' za digitalno slačenje oseb na fotografijah ali njihovo upodabljanje v pomanjkljivih oblačilih brez njihovega privoljenja. Britanski uradniki za tehnologijo so od platforme X zahtevali nemudno ukrepanje, medtem ko so se kritikam pridružili tudi v Evropski uniji, Franciji, Indiji, Maleziji in Braziliji. Agencija Reuters je v zgolj desetminutnem intervalu zabeležila več kot sto poskusov manipulacije slik, pri čemer je orodje ugodilo znatnemu deležu zahtev. Med tarčami zlorab se je znašla tudi mladoletna igralka Nell Fisher, kar je sprožilo dodatno ogorčenje javnosti. Podjetje xAI je na obtožbe o kroženju seksualiziranih podob otrok odgovorilo z izjavo, da gre za neresnice osrednjih medijev, vendar dokazi kažejo na sistemske pomanjkljivosti pri varovanju digitalne varnosti uporabnikov.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Uporaba navideznih zasebnih omrežij (VPN) je v Združenem kraljestvu izjemno narasla, predvsem po uvedbi zakona o varnosti na spletu, ki zahteva preverjanje starosti za dostop do spletnih strani za odrasle in je povzročil blokado nekaterih spletnih mest za britanske uporabnike. Od julija letos se je uporaba VPN-ov povečala za več kot 1400 %, saj Britanci iščejo načine za obhod teh omejitev, zaščito zasebnosti in dostop do mednarodnih vsebin. Ponudniki, kot je ExpressVPN, poudarjajo zmožnost šifriranja spletnega prometa na do desetih napravah, vključno z iPhoni, Android napravami, računalniki in drugimi, kar uporabnikom omogoča varnejše brskanje in dostop do geografsko omejenih vsebin. Namestitev in konfiguracija VPN-a na napravah, kot so iPhoni in iPadi, je postala bistveno preprostejša, saj vodilne storitve ponujajo uporabniku prijazne aplikacije, ki so enakovredne tistim na drugih platformah. To omogoča posameznikom, da ostanejo anonimni na spletu, spreminjajo svojo virtualno lokacijo in varno uporabljajo javna omrežja Wi-Fi. Hkrati Amazon Web Services (AWS) poenostavlja uvajanje lastne storitve Client VPN z uvedbo metode hitre nastavitve (Quickstart), ki zmanjšuje število potrebnih korakov za ustvarjanje in konfiguracijo končnih točk Client VPN. Ta poenostavitev je še posebej koristna za razvojne ekipe, ki potrebujejo hiter oddaljeni dostop do virov VPC za testiranje. Strokovnjaki opozarjajo pred uporabo brezplačnih VPN-ov, saj ti pogosto monetizirajo uporabnike s prodajo osebnih podatkov ali pa imajo znatne omejitve. Priporočajo raje cenovno ugodne plačljive storitve, ki zagotavljajo visoko stopnjo šifriranja, dostop do tisočev strežnikov po vsem svetu in dodatne funkcije, kot so upravitelji gesel in opozorila o kršitvah podatkov. Uporaba VPN-a tudi pomaga pri prikrivanju internetnega pinga in IP naslova, kar dodatno varuje zasebnost uporabnikov pred sledenjem s strani ponudnikov internetnih storitev in vladnih organov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social delil videoposnetek, ki guvernerja Minnesote Tima Walza neutemeljeno povezuje z umorom nekdanje predsednice predstavniškega doma Minnesote Melisse Hortman. Hortmanova je bila lani poleti skupaj z možem in njunim psom žrtev atentata, ki ga je po ugotovitvah preiskovalcev izvedel Vance Boelter, sicer domnevni podpornik Trumpa. Videoposnetek, ki ga je delil Trump, namiguje na vpletenost Walza v umor, kar so politični voditelji in analitiki označili za nevarno dezinformacijo in poskus destabilizacije političnega prostora. Odzivi na Trumpovo objavo so bili ostri in enotni v obsodbi. Guverner Tim Walz je vedenje označil za depravirano in nevarno, medtem ko so drugi politični predstavniki poudarili, da takšne obtožbe neposredno spodkopavajo ugotovitve pravosodnega ministrstva in krepijo ekstremistična čustva. Kritiki so opozorili, da Trump s spodbujanjem tovrstnih teorij zarote ogroža varnost javnih uslužbencev in spodbuja politično nasilje, medtem ko sam hkrati poziva k strogim kaznim za druge zločine, kar kaže na uporabo dvojnih meril v njegovi retoriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključno kadrovsko rotacijo v najožjem krogu svojih sodelavcev, ko je na mesto vodje predsedniškega urada imenoval dotedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po okrepitvi varnostnega in diplomatskega sektorja v državi ter poudaril, da bo Budanov s svojimi izkušnjami okrepil ukrajinsko pogajalsko ekipo. Gre za strateško potezo, s katero želi Kijev v času trajajočega konflikta izboljšati operativno učinkovitost državnega aparata. Analitiki in nekateri mediji, vključno s poročanjem Washington Posta, so imenovanje pospremili z namigovanji, da bi Budanov v prihodnosti lahko postal celo morebitni naslednik Zelenskega na čelu države. Projekt »naslednik« bi lahko pomenil pripravo Budanova na prevzem večjih političnih odgovornosti, čeprav uradni Kijev tovrstna ugibanja zavrača in poudarja le vojaško-politično nujnost zamenjave. Na Budanovo prejšnje mesto v GUR je bil sočasno imenovan Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo.

Ukrajinska opozicijska stranka Evropska solidarnost je predsednika države Volodimirja Zelenskega obtožila kršitve ustave zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v vrhu Varnostne službe Ukrajine (SBU). Po navedbah poslancev omenjene stranke v vrhovni radi je Zelenski s tem, ko je za vršilca dolžnosti vodje SBU imenoval Jevgena Hmaro namesto Vasilija Maljuka, presegel svoja pooblastila in zaobšel ustavno določene postopke. Frakcija stranke v parlamentu trdi, da takšne premestitve in imenovanja na čelo obveščevalne službe brez ustreznega upoštevanja zakonodajnega okvira spodkopavajo pravno državo. Obtožbe so se pojavile neposredno po objavi dekretov o zamenjavi vodstva, kar kaže na zaostrovanje notranjepolitičnih napetosti v Ukrajini med trajajočim vojnim stanjem. Predstavniki stranke so svoje stališče objavili preko komunikacijskega kanala Telegram, kjer so poudarili, da mora tudi v izrednih razmerah veljati spoštovanje vrhovnega zakona države.