Cene pogonskih goriv v Nemčiji so v letu 2025 pokazale znatne regionalne razlike, pri čemer so bili stroški tankanja močno odvisni od lokacije prebivališča potrošnikov. Statistični podatki razkrivajo, da so prebivalci Švabske gorivo kupovali po bistveno nižjih cenah kot tisti na jugovzhodu države. Razlika v ceni med najcenejšimi in najdražjimi regijami je znašala do osem centov na liter, kar za povprečnega voznika predstavlja opazen finančni strošek na letni ravni. Najugodnejše cene so zabeležili v enem izmed večjih nemških mest, medtem ko so se z najvišjimi cenami spopadali vozniki v delih Bavarske, Spodnje Saške in Saške-Anhalta. Razhajanja med regijami so odraz logističnih stroškov, lokalne konkurence med ponudniki ter bližine rafinerij in glavnih transportnih poti. Analiza poudarja, da jugovzhod države ostaja ena najdražjih regij za lastnike vozil z motorji na notranje izgorevanje. Potrošniki so v letu 2025 poskušali optimizirati svoje stroške s spremljanjem mobilnih aplikacij za primerjavo cen, vendar so strukturne razlike med zveznimi deželami ostale stabilne. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo takšna nihanja prisotna tudi v prihodnje, saj so pogojena z regionalno energetsko infrastrukturo in specifičnimi dajatvami, ki vplivajo na končno maloprodajno ceno na bencinskih servisih.

Sekretar združenja industrije rastlinskih olj v Iranu je napovedal znatno povišanje cen vseh vrst jedilnih olj, ki je sledilo vladni odločitvi o odpravi subvencioniranega menjalnega tečaja v višini 28.500 rialov za ameriški dolar. Nova cenovna politika močno vpliva na maloprodajne cene, pri čemer mešano tekoče olje zdaj stane od 182.000 do 1.182.000 rialov, odvisno od embalaže. Standardno olje za cvrtje v 4,5-kilogramskem pakiranju je doseglo ceno 1.238.000 rialov. Ta ukrep je del širše gospodarske reforme v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih rezerv. Odprava prednostnega tečaja za uvoz osnovnih surovin bo neposredno vplivala na kupno moč prebivalstva, saj olje predstavlja eno izmed ključnih živil v iranskih gospodinjstvih. Iranske oblasti s temi ukrepi poskušajo stabilizirati državni proračun, vendar hkrati tvegajo povečanje socialnih napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Cene električne energije so se po obdobju energetske krize vrnile na raven, ki je bila nazadnje zabeležena leta 2021. Potrošniki, ki se trenutno odločajo za sklenitev enoletnih pogodb z dobavitelji energije, za kilovatno uro odštejejo približno 22 centov. Ta upad stroškov energentov prinaša optimistične napovedi za celotno gospodarstvo, saj bi se pocenitev elektrike lahko odrazila v nižjih cenah končnih izdelkov in storitev. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo nižji proizvodni stroški postopoma vplivali tudi na cene v trgovinah z živili, kar bi neposredno razbremenilo družinske proračune. Zmanjšanje inflacijskih pritiskov, ki so jih povzročile visoke cene energentov v preteklih letih, nakazuje na stabilizacijo trga. Čeprav so se cene stabilizirale, analitiki opozarjajo na pomen dolgoročne energetske strategije za preprečevanje morebitnih prihodnjih nihanj na trgu.

V središču Indianapolisa so se uradno začela gradbena dela za nov večnamenski kompleks, ki bo vključeval prvi hotel prestižne verige Ritz-Carlton v tem mestu in sodobno koncertno prizorišče pod okriljem podjetja Live Nation. Projekt, ki ga vodi investicijska skupina Boxcar Development LLC v lasti družine Simon, bo postavljen v neposredni bližini dvorane Gainbridge Fieldhouse. Nova dvorana z zmogljivostjo 4000 obiskovalcev bo zapolnila vrzel med manjšimi klubi in velikimi arenami, s čimer bo Indianapolis pridobil pomembno središče za glasbene in kulturne dogodke. Investicija bo imela pomemben gospodarski vpliv na lokalno okolje, saj načrtujejo vzpostavitev več kot 300 novih delovnih mest za polni delovni čas. Začetna urna postavka za zaposlene bo znašala 20 dolarjev, kar bo prispevalo k stabilnosti lokalnega trga dela. Poleg hotela in dvorane bo kompleks obsegal tudi nove maloprodajne prostore, kar bo dodatno spodbudilo revitalizacijo mestnega jedra in privabilo tako turiste kot poslovne obiskovalce. Mestne oblasti in investitorji poudarjajo, da gre za ključen projekt za prihodnji razvoj turistične infrastrukture mesta. Gradnja se bo izvajala v več fazah, cilj pa je ustvariti celoletno gospodarsko dejavnost, ki bo podpirala okoliška podjetja in storitveni sektor. Projekt predstavlja eno največjih zasebnih investicij v mestnem središču v zadnjih letih in utrjuje položaj Indianapolisa kot pomembne destinacije za zabavno industrijo.

Avstralija je zabeležila nepričakovan padec stopnje inflacije, ki se je v prejšnjem obdobju spustila na 3,4 odstotka, kar je manj od napovedi ekonomistov. Ta podatek je v državi spodbudil upanje, da bo tamkajšnja centralna banka (Reserve Bank of Australia) na prihodnjem zasedanju ohranila ključne obrestne mere na trenutni ravni in se ne bo odločila za njihovo ponovno zvišanje. Kljub pozitivnim statističnim podatkom pa strokovnjaki opozarjajo, da znižanje morda še ne bo zadoščalo za takojšnje olajšanje finančnega bremena lastnikov nepremičnin s hipotekarnimi posojili. Mnogi kreditojemalci se namreč še vedno spopadajo z visokimi stroški servisiranja dolgov. Padec inflacije pod pričakovanji sicer nakazuje na ohlajanje cenovnih pritiskov v avstralskem gospodarstvu, vendar ostaja negotovost glede dolgoročne stabilnosti cen in prihodnjih korakov monetarne politike.

Bolgarska komisija za varstvo konkurence (KZK) je v okviru sektorske analize trga osnovnih živil poročala o pozitivnih premikih pri delovanju velikih trgovskih verig. Po navedbah regulatorja so trgovci sprejeli ukrepe za večjo predvidljivost in preglednost cen, kar vključuje zadrževanje ali prilagajanje cenovnih ravni za številne nujne izdelke ter razširitev promocijskih kampanj. Te pobude so po mnenju komisije neposreden rezultat dialoga s trgovci in odražajo učinkovito samoregulacijo v sektorju. Regulator je poudaril, da so bili ukrepi sprejeti sredi priprav na uvedbo evra v državi, kar je ključnega pomena za preprečevanje neupravičenih podražitev. KZK meni, da poročilo o analizi trga služi kot osnova za dialog med vsemi deležniki, kar krepi konkurenčno okolje ter hkrati ščiti interese potrošnikov in proizvajalcev. Za dolgoročno stabilnost trga je po mnenju komisije nujno aktivno sodelovanje vseh členov v dobavni verigi, trenutni odziv trgovcev pa ocenjujejo kot ustrezen korak k normalizaciji razmer.

Britanski funt (GBP/USD) je narasel za 0,29 % in dosegel raven 1,3500, saj je ameriški dolar (USD) izgubljal vrednost zaradi geopolitičnih napetosti in slabih gospodarskih podatkov iz ZDA. Indeks ameriškega dolarja (DXY) se je približal 200-dnevnemu drsečemu povprečju, medtem ko je par USD/CAD podaljšal zmagoviti niz že peti dan zapored in se trgoval 0,25 % višje.

Iranska organizacija za socialno varnost (Tamin Ejtema'i) je izdala uradni poziv vsem svojim zavarovancem, naj v digitalnem sistemu čim prej posodobijo svoje aktivne bančne račune in telefonske številke. Namen tega ukrepa je optimizacija in pospešitev zagotavljanja storitev na daljavo, kar bo omogočilo učinkovitejšo komunikacijo in hitrejša izplačila brez potrebe po fizičnem obisku uradov. Organizacija poudarja, da je točnost podatkov ključna za nemoteno izvajanje neposrednih storitev v okviru njihovega informacijskega sistema. S tem korakom želi institucija zmanjšati birokratske ovire in zagotoviti, da vsa finančna nadomestila ter obvestila dosežejo prave prejemnike v najkrajšem možnem času. Posodobitev podatkov je del širše digitalizacije javne uprave, ki zavarovancem omogoča lažji dostop do njihovih pravic in socialnih ugodnosti preko spletnih platform.

Tesco je v sklopu boja za stranke z Aldijem ponovno uvedel linijo izdelkov "Value" z modro-belimi črtami. Hkrati je obljubil ohranitev nizkih cen na 3000 izdelkih znanih blagovnih znamk, kot so Weetabix, Fairy Liquid, Heinz in Cadbury.

V Italiji je s prvim januarjem stopila v veljavo nova davčna zakonodaja, ki je neposredno vplivala na maloprodajne cene pogonskih goriv. Zaradi prilagoditve trošarin, ki vključujejo povišanje obdavčitve dizelskega goriva in hkratno zmanjšanje obremenitev za bencin, je dizel postal dražji od neosvinčenega bencina. To se je na italijanskem trgu zgodilo prvič po treh letih, kar odraža spremenjeno trošarinsko politiko rimske vlade. Povprečna cena dizelskega goriva se je povzpela na 1,66 evra za liter, medtem ko bencin v povprečju stane 1,65 evra za liter. Ukrep je del širšega vladnega manevra, ki želi uravnotežiti davčne obremenitve različnih vrst goriv. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta sprememba najbolj prizadela logistični sektor in prevoznike, ki se pri svojem delu zanašajo predvsem na dizelski pogon. Razmerje med cenama goriv se je tako obrnilo v prid bencina, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na nakupne navade potrošnikov pri izbiri novih vozil.

Namestnik iranskega ministra za kmetijstvo je v izjavi za javnost zavrnil ugibanja o morebitnem nenadnem povišanju cen piščančjega mesa na domačem trgu. Po njegovih besedah je proizvodnja trenutno stabilna, saj temelji na uporabi subvencioniranih kmetijskih surovin, kar neposredno vpliva na končno ceno izdelkov. Vlada s tem ukrepom zagotavlja predvidljivost za potrošnike in preprečuje tržne šoke. Uradnik je poudaril, da država pozorno spremlja oskrbovalne verige in razporeditev kmetijskih nehodkov, kar omogoča nadzor nad stroški pridelave. Ker so kmetje prejeli državno pomoč v obliki cenejših krmil in drugih surovin, po ocenah ministrstva ni utemeljenih razlogov za podražitve v trgovinah. Ministrstvo bo nadaljevalo z izvajanjem subvencij, da bi ohranilo stabilnost cen osnovnih prehranskih izdelkov v prihodnjem obdobju.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

V kitajski provinci Hebei, ki obkroža prestolnico Peking, so kmečka gospodinjstva v zimskem času ostala brez ustreznega ogrevanja. Razlog za nastalo situacijo je strogo izvajanje uradne politike prehoda s premoga na zemeljski plin, ki so jo oblasti uvedle pod sloganom bitke za modro nebo, da bi zmanjšale onesnaženost zraka v prestolnici. Zaradi drastičnega povišanja stroškov ogrevanja si številni kmetje ne upajo vključiti grelnikov in raje tvegajo podhlajenje. Državna tiskovna agencija Xinhua je v nenavadni kritiki lokalne politike objavila komentar, v katerem opozarja, da okoljevarstveni cilji ne smejo biti doseženi na račun osnovnih življenjskih potreb prebivalstva. Poudarili so, da je blaginja ljudi meja, ki je ni dovoljeno prestopiti. Kljub prizadevanjem za čistejše okolje so visoki računi za energijo povzročili socialno stisko na podeželju, kjer subvencije niso zadostovale za pokritje razlike v ceni med premogom in plinom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute rial, razširili na večino provinc v državi. Po podatkih nevladnih organizacij je v zadnjem valu nasilja umrlo najmanj 35 oseb, medtem ko je bilo po vsej državi aretiranih več kot 1200 ljudi. Varnostne sile so na teheranskem bazarju proti demonstrantom uporabile solzivec, poročajo pa tudi o uporabi strelnega orožja in vojaške opreme za zatiranje nemirov v večjih mestih. Predsednik Masoud Pezeshkian je varnostne sile pozval k zmernosti in poskušal razlikovati med mirnimi protestniki ter oboroženimi "izgredniki". Kljub temu so iranski pravosodni in vojaški vrhovi zavzeli ostrejše stališče. Vodja pravosodja je posvaril pred prizanesljivostjo do tistih, ki naj bi pomagali zunanjim sovražnikom, kot so Združene države Amerike in Izrael. Iranska vojska je ob tem zagrozila s preventivnimi ukrepi, če se bodo sovražne dejavnosti s strani Washingtona in Tel Aviva nadaljevale. Napetosti v državi stopnjujejo tudi nedavni zunanji dogodki, vključno z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je v Teheranu povzročilo strah pred podobnimi operacijami proti iranskemu vodstvu. Medtem ko trgovci zapirajo bazarje v znak protesta proti inflaciji, iranski vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej ostaja tarča kritik demonstrantov, ki zahtevajo globoke strukturne spremembe in prehod v demokratični sistem.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Po poročanju RIA Novosti in portala hh.ru se v letu 2026 v Rusiji pričakuje točkovna rast plač, ki bo prizadela predvsem visokokvalificirane strokovnjake na področjih, kjer primanjkuje kadra.

V Iranu so se razširili množični protivladni protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute riala, naraščajoča inflacija in visoke cene osnovnih življenjskih potrebščin. Varnostne sile so se v Teheranu in drugih mestih nasilno spopadle s protestniki, pri čemer so uporabile solzivec, gumijevke in ponekod tudi strelno orožje. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij za človekove pravice je v več kot desetih dneh nemirov umrlo najmanj 36 ljudi, več kot 1200 oseb pa je bilo aretiranih. Središče dogajanja je postal teheranski veliki bazar, kjer so trgovci s stavko in protesti izrazili nezadovoljstvo nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami. Nemiri so se hitro razširili v več kot 100 mest po vsej državi, vključno s kurdskimi regijami, kjer so oblasti poročale o hudih spopadih. Protestniki poleg gospodarskih reform zahtevajo tudi politično odgovornost, saj letna inflacija presega 40 odstotkov, cene hrane pa so se v nekaterih primerih dvignile za več kot 70 odstotkov. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, podporo protestnikom pa so izrazile tudi nekatere znane osebnosti, med njimi pisateljica J. K. Rowling. Iranske oblasti za nemire krivijo zunanje dejavnike in sankcije, medtem ko prebivalci opozarjajo na sistemsko korupcijo in slabo upravljanje države. Razmere ostajajo napete, saj opozicijske skupine pozivajo k nadaljevanju splošnih stavk.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Nigerijski minister za informiranje Mohammed Idris je ob začetku novega leta nagovoril javnost glede trenutne smeri države in poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljenih gospodarskih reformah. Idris je priznal, da se prebivalstvo sooča z resnimi izzivi, predvsem zaradi visokih cen hrane in vprašanj splošne varnosti v lokalnih skupnostih. Po njegovih besedah so vprašanja državljanov o prihodnosti države legitimna, vendar ostaja vlada zavezana trenutni poti, ki naj bi dolgoročno stabilizirala gospodarstvo. Minister je v uradni izjavi poudaril, da so trenutni pritiski na trgu in v gospodinjstvih posledica širših strukturnih sprememb, ki so nujne za napredek Nigerije. Pozval je k potrpežljivosti in enotnosti, medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Bole Tinubuja izvaja ukrepe za obvladovanje inflacije in izboljšanje varnostnih razmer, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in distribucijo dobrin. Kljub težkim razmeram v državi minister Idris meni, da je ohranitev sedanje smeri ključna za prihodnjo blaginjo Nigerijcev.

V nemških mestih prihaja do velikih razlik v stroških za pridobitev parkirnih dovolilnic za stanovalce, saj so številne občine po spremembi zakonodaje znatno povišale dajatve. Medtem ko stanovalci v Münstru za letno dovolilnico plačujejo 260 evrov, so stroški v Düsseldorfu ostali pri 25 evrih. Velike razlike v cenah so posledica odločitve zvezne vlade, ki je zveznim dežela omogočila, da same določijo zgornjo mejo stroškov, te pa so to pristojnost prenesle na občine. Pred letom 2020 je bila cena na zvezni ravni omejena na dobrih 30 evrov letno. Analiza kaže na različen pristop lokalnih oblasti k urejanju mirujočega prometa. Nekatera mesta, kot je Münster, so se odločila za visoko povišanje, da bi spodbudila uporabo javnega prevoza in zmanjšala število osebnih vozil v mestnih jedrih. Po drugi strani nekatere občine načrtujejo celo znižanje cen ali ohranitev nizkih tarif, da bi razbremenile gospodinjstva. Razhajanja povzročajo nezadovoljstvo med prebivalci sosednjih občin, kjer se cene drastično razlikujejo kljub podobnim življenjskim pogojem.

Center za lokalno samoupravo (CLS) je sporočil, da so se s 1. januarjem v srbski prestolnici Beogradu brez predhodne napovedi povišale cene vseh komunalnih storitev. Po podatkih centra so se pogrebne storitve podražile za 15 odstotkov, medtem ko so se stroški za vzdrževanje stavb in higiene, ki jih izvaja podjetje Gradsko stambeno, zvišali za 19 odstotkov. Višje položnice bodo prejemali tudi uporabniki storitev beograjskega vodovoda. Predstavniki CLS so poudarili, da so se njihove napovedi o splošnih podraživanjih izkazale za točne, ob tem pa so kritizirali netransparentnost mestnih oblasti. Poudarili so, da je takšen dvig cen brez javne razprave ali uradnega obvestila neprimeren in predstavlja dodaten finančni pritisk na prebivalce mesta. Podražitve zajemajo širok spekter javnih dobrin, kar bo neposredno vplivalo na mesečne stroške gospodinjstev v srbski prestolnici.

Nizozemski klub navijačev Oranje je izrazil resno zaskrbljenost nad visokimi cenami vstopnic in potnih stroškov za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu. Po njihovih izračunih bi navijač, ki bi želel spremljati reprezentanco Nizozemske vse do finala, samo za vstopnice odštel najmanj 5.912 evrov. Predsednik navijaškega kluba je poudaril, da prvenstvo ni več namenjeno običajnim podpornikom, saj skupni stroški, ki vključujejo polete, nastanitve in vstopnice, postajajo nevzdržni. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da bi lahko posamezen obiskovalec za eno samo tekmo odštel med 3.000 in 4.000 evri, če upoštevamo vse logistične stroške. Takšna cenovna politika po mnenju organiziranih navijaških skupin ogroža dostopnost športa in tradicijo spremljanja reprezentančnih tekmovanj v živo. Organizatorji se spopadajo z vedno glasnejšimi očitki o elitizmu in komercializaciji nogometa na račun tistih, ki šport spremljajo najbolj zvesto.

Direktor srbskega Republiškega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Relja Ognjenović je potrdil, da se je z zadnjo uskladitvijo pokojnin v višini 12,2 odstotka zvišal tudi najnižji znesek pokojnine. Po novih izračunih najnižja pokojnina za kategoriji zaposlenih in samostojnih dejavnosti znaša 31.092 dinarjev, kar vpliva na socialno varnost velikega števila upokojencev v državi. Za kategorijo kmetov se je najnižja pokojnina povzpela na 24.443 dinarjev. Zvišanje ne vključuje zgolj osnovnih pokojnin, temveč se za enak odstotek zvišujejo tudi ostale pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vodstvo sklada je ob tem poudarilo, da bodo določene oblike pomoči in dodatkov veljale tudi v letu 2026, kar zagotavlja dolgoročnejšo predvidljivost za najranljivejše skupine prebivalstva. Ukrep je del širše vladne politike prilagajanja prejemkov inflacijskim pritiskom in rasti življenjskih stroškov v regiji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal, da namerava vložiti tožbo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne "hude nestrokovnosti". Trumpove kritike se tokrat ne nanašajo neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove stavb centralne banke, ki naj bi znašali 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powella označil za "popolnega bedaka" in trdil, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, medtem ko je sam primerjalno izpostavil nižje stroške gradnje plesne dvorane v Beli hiši. Obenem se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki jih nekateri kandidati, kot je newyorški demokratični socialist Zohran Mamdani, izpostavljajo kot ključno vprašanje svoje kampanje. Kljub Trumpovim trditvam, da se je inflacija ustavila, poročila kažejo na nezadovoljstvo volivcev zaradi cen hrane in energije. Dodatno napetost vnaša odločitev administracije o zamrznitvi plačil za varstvo otrok vsem zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje za povečanje finančnih pritiskov na družine po izteku subvencij za zdravstveno zavarovanje.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Ameriški farmacevtski velikan Eli Lilly je znižal ceno svojega priljubljenega zdravila za hujšanje Zepbound, kar je sprožilo takojšen odziv konkurenta Novo Nordisk, ki je prav tako znižal cene. Dogajanje na trgu je ovrglo dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za inovacije in pokrivanje stroškov raziskav. Analitiki poudarjajo, da je padec cen povzročil pritisk konkurence in ne birokratski ukrepi ali znanstveni preboji, saj so podjetja ob tveganju izgube tržnega deleža hitro našla prostor za prilagoditve v svojih cenovnih modelih. Istočasno se ameriški proizvodni sektor sooča z ohlajanjem, saj je indeks predelovalnih dejavnosti ISM decembra 2026 padel na 47,9 točke, kar je pod pričakovanji in označuje deseti zaporedni mesec krčenja. Podjetja pospešeno zmanjšujejo zaloge surovin zaradi šibkega povpraševanja, medtem ko stroški materialov ostajajo visoki. Razpoloženje v industriji je na nizki ravni, k čemur prispevajo tudi visoki stroški bivanja in negotovost glede trgovinske politike, kar se odraža v krčenju števila zaposlenih in upadu novih naročil.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje neracionalne porabe proračunskih sredstev, natančneje 4,1 milijarde dolarjev za prenovo stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Predsednik je Powella označil za popolnega norca in nesposobneža, hkrati pa poudaril, da bi sam podobna dela v Beli hiši opravil bistveno ceneje. Dogajanje stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko, saj Powellu mandat predsednika poteče maja, vendar bi lahko v odboru guvernerjev ostal še dve dodatni leti. Powell se o svojih namerah glede ostanka na položaju po izteku mandata še ni jasno izrazil, njegove odločitve pa vnašajo negotovost na Wall Street. Medtem ko Trump trdi, da so njegove gospodarske politike ustavile inflacijo, se del volilnega telesa še vedno spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar kritiki pripisujejo tudi predsednikovim carinskim ukrepom in motnjam pri socialnih transferjih.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Francoski zdravniki zasebniki so začeli desetdnevno stavko, s katero izražajo nezadovoljstvo z ukrepi v proračunu za socialno varnost, ki po njihovem mnenju ogrožajo njihovo svobodo delovanja. Ministrica za zdravje je sprejela ukrepe za zagotovitev stalne zdravstvene oskrbe in opozorila, da bo v primeru ogrožanja javnega zdravja posegla po rekvizicijah.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu se pet zaporednih dni vrstijo množični protivladni protesti, ki so se v četrtek sprevrgli v še bolj nasilne spopade in zahtevali najmanj sedem smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in gospodarske stagnacije, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v ruralne province po vsej državi. Po poročanju lokalnih medijev, kot je agencija Fars News, in organizacije za človekove pravice Hengaw, so se varnostne sile na proteste odzvale s silo, kar je vodilo do stopnjevanja nasilja. Napetosti so dobile tudi mednarodno razsežnost, saj so Združene države Amerike po poročilih o smrtnih žrtvah Iranu zagrozile celo z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Iranske oblasti se spopadajo z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, medtem ko se nemiri, ki so se začeli kot gospodarski protesti, vse bolj spreminjajo v splošno politično gibanje proti trenutnemu režimu. Situacija ostaja nestabilna, saj se število žrtev in obseg spopadov v različnih delih države še naprej povečujeta.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Povprečna letna inflacija v Nemčiji je leta 2025 znašala 2,2 odstotka, kar je enaka raven kot v predhodnem letu, je v poročilu navedel nemški zvezni statistični urad. Po obdobju izrazite rast cen v preteklih letih se je pritisk na cene le rahlo umiril, pri čemer so k skupni rasti cen najbolj prispevale podražitve storitev, zavarovanj, potovanj in živil. Nasprotno so se cene energentov v tem obdobju znižale, kar je delno ublažilo splošno rast življenjskih stroškov. Ekonomisti napovedujejo, da se bo trend zmerne inflacije nadaljeval tudi v prihodnje. Po njihovih ocenah bo stopnja rasti cen tudi leta 2026 ostala nad mejo dveh odstotkov. Čeprav se val visoke inflacije iz preteklosti umirja, ostajajo podražitve na področju storitvenih dejavnosti opazne in še naprej vplivajo na kupno moč potrošnikov v največjem evropskem gospodarstvu.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

V Veliki Britaniji in indijski zvezni državi Tamil Nadu sta se v ospredju javne razprave znašli vprašanji pokojninske reforme in zagotavljanja socialne varnosti po upokojitvi. Raziskava družbe YouGov je razkrila, da 52 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva meni, da trenutni sistem državnih pokojnin za prihodnje generacije ni vzdržen. Kljub zavedanju o finančnih pritiskih pa Britanci močno nasprotujejo ukrepom, kot je zvišanje upokojitvene starosti. Medtem ko so upokojenci glede prihodnjega financiranja ministrstva za delo in pokojnine (DWP) bolj optimistični, so zaposleni v starosti med 30 in 40 let precej bolj skeptični. Na drugi strani je predsednik vlade indijske zvezne države Tamil Nadu, M. K. Stalin, napovedal uvedbo novega shematskega načrta, ki upokojencem zagotavlja pokojnino v višini 50 odstotkov njihove zadnje osnovne plače. Nova ureditev, imenovana Tamil Nadu Assured Pension Scheme, odgovarja na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema. Vlada se je zavezala, da bo poleg 10-odstotnega prispevka zaposlenih zagotovila vsa potrebna dodatna sredstva v pokojninski sklad, kar vključuje tudi redne uskladitve z življenjskimi stroški vsakih šest mesecev. V primeru smrti upokojenca bodo upravičenci prejemali 60 odstotkov zneska pokojnine, predvideno pa je tudi visoko izplačilo ob smrti v času zaposlitve.

V Ruski federaciji so se z letom 2026 spremenili pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine, kar predstavlja del načrtovanega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih so pravico do pokojnine pridobile ženske, rojene leta 1967, ko so dopolnile 59 let, ter moški, rojeni leta 1962, ob dopolnjenih 64 letih. Kot je pojasnila Žanna Ivanovskaja s Finančne univerze, je bila višina fiksnega izplačila k zavarovalni starosti pokojnini določena pri 9.584 rubljih. Ena najpomembnejših novosti, ki so stopile v veljavo, je možnost avtomatičnega priznavanja pokojnine brez potrebe po vlaganju posebnih vlog, kar poenostavlja administrativne postopke za državljane. Kljub avtomatizaciji pa morajo posamezniki še vedno izpolnjevati osnovne zakonske pogoje, ki vključujejo vsaj 15 let zavarovalne dobe in 30 individualnih pokojninskih točk. Te spremembe so neposredna posledica reforme, ki je bila zasnovana za postopno prilagajanje demografskim gibanjem v državi.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.