Policisti mejne policije Imotski so med operativnim delom v naselju Poljice pri moškem odkrili in zasegli zavojček z 0,49 grama kokaina. Nadaljnja kriminalistična preiskava je razkrila, da je osumljenec prepovedano drogo kupil od 80-letnega moškega, kar je vodilo do obsežnejše policijske akcije na domu starejšega preprodajalca. Pri preiskavi bivalnih prostorov 80-letnika so policisti odkrili večjo količino prepovedane droge, ki je bila že pripravljena za nadaljnjo prodajo. Zasegli so skupno deset plastičnih zavojčkov, v katerih je bilo 7,22 grama kokaina, ter digitalno tehtnico za natančno merjenje odmerekv. Najdba tehtnice in način pakiranja potrjujeta sume, da se je moški sistematično ukvarjal z ulično preprodajo. Zoper 80-letnega osumljenca je bila podana kazenska ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Moškega so po končanem postopku predali pripornemu nadzorniku, primer pa je zaradi starosti storilca in narave kaznivega dejanja vzbudil precejšnjo pozornost hrvaške javnosti.

Dve osebi sta umrli, šest pa je bilo ranjenih v streljanju pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni v Salt Lake Cityju med žalno slovesnostjo. Policija je sporočila, da storilca še niso prijeli.

Nemški policisti so v mestu Ahlen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija med obsežnim izpadom električne energije uspešno preprečili poskus vloma v bankomat. Incident se je zgodil v nočnih urah, ko so neznani storilci poskušali izkoristiti temo in nedelovanje varnostnih sistemov, ki ga je povzročil izpad elektrike. Policijske patrulje, ki so bile zaradi izrednih razmer na terenu v povečanem številu, so pravočasno posredovale in prekinile kaznivo dejanje. Poleg poskusa vloma v bankomat so organi pregona na istem območju obravnavali tudi sledi poskusa vloma v lokalni supermarket. Policija domneva, da so storilci načrtno izrabili ranljivost objektov v času prekinitve oskrbe z energijo. Preiskava dogodkov še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost med obema incidentoma. Kljub prizadevanjem storilcev jim premoženja ni uspelo odtujiti, prav tako pa v dogodkih ni bilo poškodovanih oseb.

Richard Cottingham, eden najbolj zloglasnih serijskih morilcev na območju New Yorka, je uradno priznal odgovornost za umor 18-letne Alys Eberhardt, ki se je zgodil leta 1965. Policija v New Jerseyju je v torek sporočila, da je Cottingham, ki je v javnosti znan pod vzdevkom Torso Killer, priznal dejanje po skoraj šestih desetletjih od dogodka. Eberhardtova je bila najdena mrtva v hiši svoje družine v kraju Fair Lawn, predmestju New Jerseyja, kjer je delala kot medicinska sestra. Cottingham, ki trenutno prestaja več dosmrtnih zapornih kazni, je policiji in preiskovalcem zatrdil, da je pred svojo aretacijo umoril več kot 80 žensk. Njegov vzdevek izhaja iz grozljivega načina iznakaženja nekaterih žrtev, saj je v več primerih po umoru odstranil okončine in glave žrtev, kar je otežilo njihovo identifikacijo in preiskavo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najnovejše priznanje prinaša določen zaključek za družino žrtve, hkrati pa organom pregona omogoča zaprtje enega najstarejših nerešenih primerov na tem območju. Preiskovalci še naprej preverjajo morebitne povezave med Cottinghamom in drugimi nerešenimi primeri iz tega obdobja, medtem ko se število potrjenih žrtev pod njegovimi rokami še naprej povečuje.

Madžarska policija je pridržala 17-letnega osumljenca, ki naj bi v nedeljo zvečer v mestu Miskolc do smrti zabodel 16-letnega fanta. Po poročanju tamkajšnjih organov pregona se je spor med najstnikoma sprevrgel v nasilno dejanje, ki se je končalo tragično. Incident se je zgodil v nedeljo v poznih večernih urah, ko je med mladostnikoma prišlo do ostrega prepira. Preiskovalci so hitro identificirali napadalca in ga kmalu po dogodku izsledili ter mu odvzeli prostost. Trenutno se nahaja v priporu, policija pa nadaljuje z zbiranjem obvestil o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje. Lokalna skupnost je nad dogodkom pretresena, saj gre za enega najhujših primerov medvrstniškega nasilja v zadnjem obdobju v tem delu države. Madžarski mediji poudarjajo, da preiskava umora še poteka, osumljenec pa bo v kratkem stopil pred sodnika.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

Tajvansko tožilstvo je v povezavi s preiskavo pranja denarja skupine Prince Group pridržalo brata Chen, lastnika trgovine s cigarami Cigar Vie v Tajpeju, ki naj bi služila kot pralnica denarja za skupino. Ugotovili so, da je trgovina omogočala pretok sredstev skupine v legalne finančne tokove. Eden od bratov, Chen Weizhi, je bil po zaslišanju izpuščen proti plačilu varščine v višini 1,6 milijona tajvanskih dolarjev in mu je bil prepovedan izstop iz države. Preiskovalci so odkrili tudi, da je skupina Prince Group v Tajvanu ustanovila podjetje za pranje denarja s kriptovalutami, Chen Weizhi pa je bil odgovoren za dvigovanje gotovine, vključno z nakupom superšportnih avtomobilov.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dolgotrajnem telefonskem pogovoru v Belo hišo povabil kolumbijskega predsednika Gustava Petra, s čimer sta voditelja nepričakovano umirila napete odnose med državama. Več kot eno uro dolg klic, ki se je zgodil 7. januarja, je pomenil oster preobrat v retoriki, saj je Trump le nekaj dni pred tem Kolumbiji grozil z vojaškim posredovanjem in operacijami proti narkokartelom. Kljub javnim sporom in medsebojnim žaljivkam na najvišji ravni pa operativno sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Kolumbijo na področju boja proti trgovini z drogami na terenu ves čas ostaja trdno in nemoteno. Trump je pogovor označil za čast in prek družbenih omrežij sporočil, da sta v razpravi naslovila nesoglasja glede narkotikov in druga vprašanja, ki so obremenjevala dvostranske odnose. Do sprave prihaja po obdobju intenzivnih verbalnih napadov, ko je Trump Petra obtoževal povezav s kriminalnimi strukturami, kolumbijski predsednik pa se je na obtožbe odzval z javno objavo svojih bančnih računov. Srečanje v Washingtonu, ki naj bi se zgodilo v bližnji prihodnosti, naj bi služilo normalizaciji odnosov med ključnima zaveznicama na zahodni polobli. Analitiki poudarjajo, da je bila kolumbijska stran tista, ki je sprožila klic, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo groženj z vojaškim posegom. Čeprav so Trumpove prejšnje izjave o Kolumbiji povzročile precejšen nemir v regiji, je trenutni dogovor o dialogu ustavil neposredno grožnjo vojaške intervencije. Uspeh prihajajočega vrha bo ključen za prihodnost regionalne stabilnosti in nadaljevanje skupnih prizadevanj v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Novi članki so razkrili, da si je ameriški predsednik Donald Trump prizadeval za prevzem nadzora nad Grenlandijo, tudi z vojaško intervencijo, pri čemer je kot razlog navajal potrebo ZDA po zagotavljanju lastne varnosti. Njegovo zanimanje za Grenlandijo je povezano tudi s strateškimi minerali, ki jih skriva ozemlje. Te poteze so povzročile napetosti med grenlandskimi in danskimi politiki, kar je povzročilo razpoke v njunih odnosih. Obenem se pojavljajo tudi informacije, da Trump išče načine za opremljanje Bele hiše.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe Združenih držav Amerike, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je v Teheranu sprožilo val zaskrbljenosti in intenzivnih notranjepolitičnih razprav. Iranske oblasti dogodek pozorno spremljajo, saj se bojijo morebitnega podobnega ameriškega vojaškega posredovanja na Bližnjem vzhodu. Razmere so še posebej napete, ker se iranski režim hkrati spopada z novim valom protivladnih protestov, ki so se zaradi slabih gospodarskih razmer začeli 28. decembra 2024 v Teheranu in nato razširili po državi. Dogodki v Venezueli so v Iranu postali osrednja tema v državnih medijih in na družbenih omrežjih, kjer se krešejo mnenja med konzervativnimi in reformističnimi krogi. Medtem ko vladni mediji ostro obsojajo ameriško potezo kot kršitev suverenosti, kritični glasovi v državi izpostavljajo opozorilni pomen incidenta za iransko vodstvo. Dodatno težo razpravi dajejo neposredne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč iranskim protestnikom v primeru nasilnega odziva varnostnih sil. Iran in Venezuela sta v zadnjih letih stkala tesne politične in gospodarske vezi, predvsem na področju energetskega sodelovanja, s katerim sta obe državi skušali zaobiti sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi te soodvisnosti teheranske oblasti aretacijo Madura interpretirajo kot neposredno grožnjo lastni stabilnosti. Iranska diplomacija je dejanje uradno obsodila, vendar znotraj države prevladuje negotovost glede prihodnjih potez Washingtona v regiji.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Nizozemski organi pregona so v četrtek dopoldne pridržali dva mladoletnika, ki sta osumljena serije lažnih bombnih groženj v provincah Groningen in Drenthe. Grožnje so bile v kratkem časovnem razmiku usmerjene na šest šol in en center za oskrbo starejših, kar je povzročilo preplah in motnje v delovnem procesu teh ustanov. Zaradi varnostnih protokolov so morali evakuirati osnovno šolo De Achtbaan v mestu Hoogezand v provinci Groningen. Policijske enote so prostore šole temeljito preiskale, vendar sumljivih predmetov ali eksplozivnih naprav niso našle. Po zagotovilih policije nevarnosti za javnost ni več, ustanova pa je bila po pregledu ponovno razglašena za varno. Preiskava motiva za klice še poteka, policija pa poudarja resnost takšnih dejanj, čeprav so se izkazala za lažna. Pridržana mladoletnika sta trenutno v postopku, medtem ko preiskovalci ugotavljajo, ali sta povezana z vsemi prejetimi grožnjami v regiji.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo med izvajanjem operacije v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno žensko v njenem vozilu. Incident se je zgodil v okviru poostrenih ukrepov zvezne vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa glede nadzora nad priseljenci. Smrt mlade ženske je sprožila val napetosti in nemirov v več večjih ameriških mestih, medtem ko se lokalne in zvezne oblasti spopadajo z različnimi interpretacijami dogodka. Župan Minneapolisa je ostro zavrnil navedbe zveznih oblasti, da je agent streljal v samoobrambi, in uradno različico dogodkov označil za nesmiselno. Guverner Minnesote je izpostavil, da so tovrstni dogodki neposredna posledica politike, ki temelji na ustvarjanju strahu in spodbujanju konfliktov. Kljub objavi videoposnetka, ki naj bi po nekaterih trditvah kazal, da je ženska z vozilom ogrožala policiste, so odzivi javnosti in lokalnih politikov izjemno kritični do uporabe smrtonosne sile. Predsednik Donald Trump je stopil v bran agenciji ICE in podprl ravnanje njenih uslužbencev, kar je še dodatno poglobilo politični razkol med Belo hišo in lokalnimi voditelji. Incident velja za enega najhujših primerov nasilja v sklopu aktualnih prizadevanj za deportacijo nezakonitih priseljencev, kar stopnjuje vprašanja o pooblastilih in nadzoru nad zveznimi organi na terenu.

Občini Tilburg in Breda sta zaradi obilnih snežnih padavin in nevarnosti zrušenja streh pod težo ledu in snega preventivno zaprli vse javne športne objekte. Odločitev so sprejeli po sredinem incidentu v Utrechtu, kjer se je pod težo snežne odeje zrušilo športno središče. Predstavniki lokalnih oblasti so poudarili, da gre za previdnostni ukrep in da neposredne nevarnosti za prebivalce ni, vendar je varnost obiskovalcev na prvem mestu. V Tilburgu bodo dvorane ostale zaprte vsaj do petka, v Bredi pa predvidoma do ponedeljka zjutraj. Med zaprtimi objekti so številni plavalni bazeni, telovadnice in drsališča, med drugim športni kompleks Drieburcht in drsališče Ireen Wüst. Edina izjema je ledena dvorana IJssportcentrum v Tilburgu, kjer so delavci nemudoma začeli s čiščenjem strehe. Cilj je zagotoviti varno izvedbo petkove domače tekme hokejske ekipe Tilburg Trappers, o čemer bodo dokončno odločili po pregledu v petek popoldne. Občina Breda bo v prihodnjih dneh izvedla podrobne preiskave nosilnosti strešnih konstrukcij na vseh binnensport lokacijah. Strokovnjaki bodo preverili, ali so objekti sposobni prenesti trenutne obremenitve, saj so takšne vremenske razmere z izjemno količino snega v regiji redke. Ponovno odprtje objektov bo odvisno od vremenskih razmer in izidov tehničnih pregledov, ki bodo določili stopnjo varnosti za športne aktivnosti.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

Interna preiskava Metropolitanske policije je razkrila, da je bil proces preverjanja zaposlenih in častnikov med letoma 2013 in 2023 močno oslabljen, kar je omogočilo, da so se v njenih vrstah znašli tudi storilci kaznivih dejanj, vključno s serijskimi posiljevalci. Med njimi je bil tudi David Carrick, ki je bil obsojen zaradi številnih posilstev, in Cliff Mitchell, obsojen otroški posiljevalec, katerega zavrnitev za zaposlitev je komisija celo razveljavila v prizadevanju za izboljšanje raznolikosti. Zaradi opustitve ustreznih preverjanj je bilo več kot 5000 policistov in uslužbencev zaposlenih brez potrebnih preverjanj ozadja, medtem ko za približno 17.000 dodatnih zaposlenih ni mogoče preveriti, ali so bila predhodna preverjanja sploh opravljena. To pomanjkljivo preverjanje je imelo resne posledice, saj je bilo več kot 130 policistov in uslužbencev, ki niso bili ustrezno preverjeni, kasneje vpletenih v kazniva dejanja ali disciplinske prestopke, vključno z nasiljem, spolnimi napadi in zlorabo drog. Minister za notranje zadeve je zato odredil nujno neodvisno preiskavo postopkov zaposlovanja in preverjanja v Metropolitanski policiji. Nekdanji detektiv Scotland Yarda, Peter Bleksley, je ostro kritiziral Metropolitansko policijo, češ da je njeno pomanjkanje postopkov preverjanja 'absolutno grozljivo' in da je 'nerazumljivo', kako so 'pošasti' lahko vstopile v policijo. Poudaril je, da so se številni problemi policije izvirali iz te pomanjkljivosti, kar je povzročilo, da so se osebe, popolnoma neprimerne za policijsko delo, pridružile silam. Ta situacija je bila še posebej zaskrbljujoča glede na nedavno poročilo iz julija 2025 o velikem upadu števila policistov v Londonu in sočasnih izgredih, kar kaže na širše probleme znotraj policijskih sil v Združenem kraljestvu.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

Inšpektorji Sektorja za izredne razmere srbskega ministrstva za notranje zadeve so v Kragujevcu izvedli obsežen zaseg nelegalnih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom, ki poteka v času novoletnih in božičnih praznikov, so na improvizirani stojnici odkrili in zasegli natanko 33.636 kosov različne pirotehnike. Skupna teža eksplozivne zmesi v zaseženih predmetih znaša približno 60 kilogramov, kar predstavlja znatno varnostno tveganje za javnost. Akcija je bila usmerjena v zatiranje nelegalne prodaje na mestih, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Po navedbah ministrstva bodo zoper osebe, ki so pirotehniko prodajale na črno, uvedeni ustrezni pravni postopki. Srbski organi s temi ukrepi skušajo zmanjšati število poškodb in preprečiti kršitve javnega reda in miru, ki so v prazničnem obdobju pogosto povezane z neustrezno uporabo eksplozivnih sredstev. Nadzor se bo po napovedih policije nadaljeval po celotni državi.

Francoska zakonca, ki sta lastnika priljubljenega gostinskega lokala v švicarskem letovišču Crans-Montana, sta bila v petek zaslišana v zvezi s požarom, ki je bar popolnoma uničil v novoletni noči. Preiskovalni organi par sumijo povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, saj so se v javnosti pojavili resni dvomi o izpolnjevanju varnostnih standardov v objektu. Župan občine Crans-Montana Nicolas Féraud je v torek razkril kritične informacije, po katerih omenjeni lokal od leta 2019 ni bil predmet nobenega uradnega inšpekcijskega nadzora. Ta podatek je sprožil val kritik glede nadzora nad požarno varnostjo v turistično obleganem območju, zlasti v času prazničnih prireditev, ko je koncentracija obiskovalcev največja. Zaslišana lastnika sta prek svojih pravnih zastopnikov obljubila popolno sodelovanje s policijo in tožilstvom pri ugotavljanju vzrokov za nastanek ognja. Preiskava se trenutno osredotoča na ugotavljanje, ali so bile kršene specifične varnostne uredbe in ali je pomanjkanje inšpekcijskih pregledov neposredno prispevalo k obsegu nesreče, ki na srečo ni zahtevala človeških življenj.

V ameriškem mestu Minneapolis v zvezni državi Minnesota je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ustrelil 37-letno Renee Nicole Good, ki je zaradi poškodb umrla. Žrtev, sicer mati treh otrok in državljanka Združenih držav Amerike, je bila ustreljena v glavo, kar je sprožilo val ogorčenja in protestov v lokalni skupnosti. Družina in prijatelji pokojno opisujejo kot ljubečo in sočutno osebo, hkrati pa od oblasti zahtevajo pojasnila glede okoliščin, ki so privedle do uporabe smrtonosne sile. Incident je ponovno odprl razpravo o pooblastilih in ravnanju agentov zvezne službe ICE, ki se običajno ukvarja z deportacijami in nadzorom meja, ne pa s strelskimi obračuni z ameriškimi državljani na ulicah mest. Podrobnosti o tem, zakaj je agent sprožil strelno orožje, uradni viri še niso v celoti pojasnili, vendar pa dogodek močno odmeva v več ameriških zveznih državah, kjer je žrtev prebivala ali imela sorodstvene vezi. Lokalni aktivisti so že organizirali zborovanja v podporo družini in proti policijskemu nasilju. Smrt Renee Nicole Good predstavlja nov primer v nizu spornih posredovanj ameriških organov pregona, ki so v preteklosti v Minneapolisu že sprožila množične nemire. Preiskava dogodka trenutno poteka, medtem ko javnost zahteva večjo transparentnost in odgovornost zveznih agentov pri izvajanju njihovih nalog v urbanih okoljih. Družina žrtve je medijem sporočila, da so nad dogodkom šokirani, saj žrtev ni predstavljala neposredne nevarnosti.

V Minneapolisu v zvezni državi Minnesota je pod streli agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) umrla 37-letna ameriška državljanka Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med operacijo agencije, okoliščine streljanja pa so sprožile val zgroženosti med družinskimi člani in bližnjimi pokojnice. Družina žrtev opisuje kot ljubečo mater in partnerko, ki je po njihovih besedah v trenutkih pred smrtjo verjetno občutila velik strah. Preiskava primera še poteka, medtem ko javnost zahteva pojasnila o uporabi smrtonosne sile proti osebi, ki je bila ameriška državljanka. Po navedbah matere pokojnice je bil dogodek nepričakovan in pretresljiv, saj družina še vedno poskuša razumeti, zakaj je agent ICE uporabil strelno orožje. Agencija ICE je potrdila, da je bil vpleten eden izmed njenih uslužbencev, vendar podrobnejših informacij o samem poteku dogodka še niso razkrili. Dogodek je znova odprl razprave o pooblastilih in varnostnih protokolih ameriških zveznih agentov pri izvajanju nalog v urbanih okoljih. Lokalna skupnost in aktivisti za človekove pravice pozorno spremljajo razvoj dogodkov, saj gre za primer, kjer je bila v operaciji službe, ki se primarno ukvarja z vprašanji migracij, usodno ranjena domača državljanka. Policija in pristojni organi so napovedali temeljito preiskavo okoliščin streljanja.

Profesor na poklicni šoli v mestu Stoob na avstrijskem Gradišču je izgubil zaposlitev, potem ko je dijakom pri pouku praktičnega pouka naročil, naj iz opeke zgradijo svastiko. Incident, ki se je zgodil na podružnici šole Pinkafeld, je sprožil takojšen odziv vodstva šole in policije. Ravnatelj ustanove je ob odkritju spornega simbola nemudoma ukrepal, profesor pa je bil sprva suspendiran, nato pa je dokončno zapustil delovno mesto. Dogodek je povzročil val ogorčenja v avstrijski javnosti, saj je uporaba in poveličevanje nacističnih simbolov v Avstriji strogo prepovedano z zakonom o prepovedi (Verbotsgesetz). Šola je o primeru obvestila pristojno državno tožilstvo, ki bo preučilo morebitno kazensko odgovornost nekdanjega pedagoga. Po poročanju medijev naj bi profesor sporno nalogo podal v začetku decembra, zgodba pa je v javnost prišla po zaključku notranje preiskave. Lokalne oblasti in šolski svet so poudarili ničelno toleranco do kakršnega koli spodbujanja ekstremizma v izobraževalnih ustanovah. Kljub temu da je šlo za praktično vajo zidanja, je bila izbira simbola označena za nedopustno dejanje, ki krši temeljne ustavne vrednote države. Policijska preiskava o motivih za takšno dejanje še vedno poteka.

Upraviteljica bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, Jessica Moretti, je bila po poročanju italijanskega časnika La Repubblica posneta, kako med uničujočim požarom v novoletni noči zapušča objekt z blagajno, polno gotovine. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemne brezobzirnosti, saj je v ognju življenje izgubilo 40 ljudi, številni gostje pa so v času njenega odhoda še vedno prosili za pomoč in se borili za preživetje. Videoposnetek, ki je pricurljal v javnost, prikazuje Morettijevo, kako se z denarjem prebija iz gorečega objekta, medtem ko so bili obiskovalci ujeti v smrtni pasti. Preiskovalci zdaj preučujejo njeno ravnanje in morebitno kazensko odgovornost zaradi opustitve pomoči v kritičnih trenutkih. Tragični incident je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost, predvsem zaradi visokega števila žrtev na priljubljeni turistični destinaciji. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo vzroka požara in preverjajo varnostne protokole v objektu. Odzivi na družbenih omrežjih in v medijih so izjemno ostri, saj javnost zahteva stroge sankcije za lastnico, ki je v trenutkih največje krize prednost pred človeškimi življenji dala materialnim sredstvom.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

V hudi prometni nesreči, ki se je v ponedeljek, 5. decembra, zgodila na cesti med mestoma Perm in Berezniki v ruskem okraju Dobrjanka, so umrle tri osebe. Po podatkih tiskovne službe regionalnega preiskovalnega komiteja Ruske federacije sta v čelnem trčenju udeleženi dve osebni vozili. Med smrtnimi žrtvami sta dva odrasla in petletna deklica, ki so zaradi hudih poškodb umrli na kraju dogodka. Poleg smrtnih žrtev je bilo v nesreči poškodovanih še pet oseb, ki so jih reševalne službe prepeljale v bolnišnico. Med ranjenimi so trije otroci, ki so utrpeli različne stopnje poškodb. Ruske oblasti so že sprožile kazenski postopek, v okviru katerega preiskujejo okoliščine in vzroke za nastanek te tragične nesreče na regionalni avtocesti.

V Kijevu so našli mrtvo Ano Dagajevo, hčerko generala Jurija Dagajeva, ki je bil znan po svoji vlogi v primeru umora novinarja Georgija Gongadzeja, soustanovitelja Ukrajinske pravde.

Večji del Evrope se je v preteklih dneh spopadal z izjemnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale rekordno nizke temperature in obilno sneženje. V Bruslju so zabeležili zgodovinsko dolge zastoje v cestnem prometu, medtem ko so v Alpah temperature padle vse do -27,9 stopinje Celzija. Snežna odeja je prekrila celo Pariz, kjer so opazili smučarje na mestnih ulicah, kar kaže na nenavadno intenzivnost polarne fronte, ki je zajela celino. Na Švedskem so oblasti zaradi ekstremnih vremenskih razmer razglasile najvišjo stopnjo nevarnosti, v Romuniji pa so zaradi snežnih zametov in mraza podaljšali šolske počitnice. Severna Grčija se je medtem spopadala s plazovi, ki jih je sprožilo močno deževje in tajanje snega. Vremenska slika v Evropi ostaja raznolika, saj so na Majorki sočasno zabeležili prve pomladne temperature, kar dodatno poudarja ekstremne razlike v vremenskih vzorcih. Zaradi snežnih razmer je prišlo do znatnih motenj v letalskem in železniškem prometu, kar je vplivalo na tisoče potnikov. Logistične težave so se pojavile predvsem v večjih evropskih vozliščih, kjer infrastruktura ni prilagojena na tako nenadne in obilne padavine. Civilne zaščite več držav ostajajo v stanju visoke pripravljenosti, saj vremenoslovci opozarjajo na možnost nadaljnjih snežnih padavin v prihodnjih dneh.

V Moskvi so oblasti izdale rdeče opozorilo zaradi napovedanega silovitega sneženja in snežnih zametov, ki bodo rusko prestolnico zajeli med večerom 8. januarja in koncem 9. januarja. Po navedbah tiskovne službe ministrstva za izredne razmere (MČS) in napovedih meteorologov bo v manj kot dveh dneh zapadlo skoraj dve tretjini mesečne norme padavin. Pričakujejo, da bo višina novozapadlega snega do jutra 10. januarja presegla 30 centimetrov. Slabšanje vremenskih razmer bo spremljal močan veter s sunki do 18 metrov na sekundo, kar bo povzročalo obsežne snežne zameglitve in zmanjšano vidljivost. Namestnik moskovskega župana za komunalno gospodarstvo in urejanje, Peter Birjukov, je potrdil, da so mestne službe v stanju pripravljenosti. Zaradi napovedanih razmer so prebivalce pozvali k previdnosti na cestah in omejitvi nepotrebnih potovanj. To vremensko poslabšanje neposredno sledi predhodnim napovedim o ekstremnih zimskih razmerah v regiji. Snežni zameti in intenzivne padavine bodo po ocenah strokovnjakov močno ovirali promet in delovanje infrastrukture v večmilijonskem mestu, kar sovpada s t. i. napovedmi o snežnem armagedonu, o katerih so meteorologi poročali že v začetku tedna.

V celotni nemški zvezni deželi Spodnja Saška so oblasti zaradi ekstremnih zimskih razmer, ki vključujejo obilno sneženje in poledico, odpovedale šolski pouk. Ukrep je bil sprejet kot neposreden odziv na nevarnosti v prometu, ki jih je povzročilo neurje z imenom Elli. Nizke temperature in padavine so močno otežile prevoznost cest, kar je botrovalo odločitvi o zaprtju izobraževalnih ustanov za zagotovitev varnosti učencev in zaposlenih. Zimsko vreme je povzročilo številne nevšečnosti po celotni regiji, saj se komunalne službe trudijo s čiščenjem snežnih nanosov in posipanjem poledenelih površin. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti na cestah in spremljanju nadaljnjih navodil glede ponovnega odprtja šol. Zaradi nepredvidljivih razmer ostaja v veljavi opozorilo pred nevarnostjo zdrsov in prometnih zastojev. Dogodek poudarja vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na infrastrukturo in javne storitve v osrednji Evropi. Čeprav so zimske razmere v tem letnem času pričakovane, je intenzivnost neurja Elli zahtevala takojšnje preventivne ukrepe na ravni celotne dežele, kar vključuje tako osnovne kot srednje šole. Pristojne službe napovedujejo, da se bo stanje postopoma stabiliziralo, ko se bodo padavine umirile.

V Albaniji so se v zadnjih dneh soočili s hudimi poplavami, ki so posledica intenzivnega deževja, ki se je začelo v torek. Reka Vjosa je pri mostu Mifol v občini Novoselë dosegla kritično raven devetih metrov, kar je povzročilo prestopanje bregov in neposredno ogrozilo okoliška naselja ter kmetijska zemljišča. Zaradi naraščajoče nevarnosti so oblasti začele z evakuacijo prebivalstva, pri čemer so prve družine že namestili v študentske domove v mestu Vlorë. Na terenu so vse razpoložljive enote civilne zaščite, policija in pripadniki albanskih oboroženih sil, ki spremljajo razmere in nudijo pomoč pri reševanju premoženja. Po uradnih podatkih je bilo poleg civilistov evakuiranih tudi približno 200 glav živine, medtem ko zdravstvene službe na poplavljenih območjih zagotavljajo nujno oskrbo. Ministra za obrambo Pirro Vengu in vodja civilne zaščite Haki Çako sta obiskala prizadeta območja in potrdila, da so vse strukture v polni pripravljenosti za nadaljnje ukrepanje. Razmere ostajajo kritične predvsem v regijah Fier, Memaliaj in Vlorë, kjer se situacija v Novoselë še poslabšuje. Občinske oblasti prebivalce pozivajo, naj se izogibajo vsem nepotrebnim potovanjem in dosledno upoštevajo navodila reševalnih služb, saj se pričakuje, da bo vodostaj reke Vjose še nekaj časa ostal na rekordnih ravneh.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Francoska meteorološka služba je za departma Manche na severozahodu države razglasila najvišjo, rdečo stopnjo nevarnosti zaradi bližajoče se nevihte Goretti. V noči s četrtka na petek pričakujejo izjemno močne sunke vetra, ki bodo na obalnih območjih dosegali hitrosti med 150 in 160 kilometri na uro, v notranjosti države pa se bodo gibali med 130 in 140 kilometri na uro. Nevihta bo po napovedih meteorologov prešla celotno severno polovico Francije. Poleg uničujočih sunkov vetra oblasti opozarjajo tudi na veliko nevarnost poplavljanja obale zaradi visokih valov. Zaradi pričakovanih vremenskih razmer so prebivalce pozvali k skrajni previdnosti in omejitvi gibanja na prostem, saj lahko močan veter povzroči obsežno gmotno škodo na infrastrukturi in objektih. Sistem civilne zaščite je v stanju visoke pripravljenosti, saj nevihta predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Dogodek odraža trend naraščajoče intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov v Zahodni Evropi. Lokalne oblasti v prizadetih regijah so že začele izvajati preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva in premoženja, hkrati pa spremljajo pot nevihte, ki bi lahko vplivala tudi na prometne povezave v celotni regiji. V prihodnjih urah pričakujejo vrhunec vremenskega dogajanja, ki bo najbolj izrazit prav v obalnih predelih Rokavskega preliva.

Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ponovno povabil kmete k dialogu in navedel, da bo premier v torek, 13. januarja, na voljo za pogovore. Dimitris Kucumbas iz KKE je komentiral vladne objave glede kmetov in njihovih protestov.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju ruskih medijev so ruska sodišča leta 2025 izrekla rekordno število dosmrtnih zapornih kazni. Do novembra 2025 je bilo izrečenih že 100 tovrstnih kazni, kar je največ v zadnjih letih.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je napovedal vložitev zveznih obtožnic proti osumljencu, ki naj bi načrtoval teroristični napad v mestu Charlotte v Severni Karolini na silvestrovo. Preiskovalci so razkrili, da je bil osumljenec pod nadzorom urada že od leta 2022. Direktor urada Kash Patel je v izjavi za javnost pojasnil, da so s pravočasnim posredovanjem preprečili morebitno tragedijo, ki bi jo povzročil radikaliziran posameznik. Operacija je bila osredotočena na preprečitev napada, ki ga je navdihnila Islamska država (IS), tarče pa naj bi bile javne lokacije in specifične družbene skupine. Čeprav podrobnosti o vseh vpletenih še niso popolnoma jasne, je FBI potrdil, da je bila grožnja resna in neposredna. Aretacija 18-letnega Christiana Sturdivanta v Mint Hillu predstavlja ključen korak v preiskavi, ki se je stopnjevala v zadnjih dneh lanskega leta, ko so obveščevalni podatki nakazovali na pripravo operacije mučeništva.

Številni nemški mediji poročajo o nesreči v cirkusu v Stuttgartu, kjer je akrobatski par padel z višine desetih metrov. Članki ponavljajo že znane informacije o dogodku in hudih poškodbah nastopajočih.

V ponedeljek zjutraj je na železniški postaji Gilze-Rijen na Nizozemskem prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je potniški vlak trčil v moškega na električnem skuterju za invalide. Po podatkih lokalnih oblasti je moški utrpel hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. Zaradi dogodka je bil železniški promet med mestoma Tilburg in Breda popolnoma ustavljen. Nizozemske železnice (NS) so sporočile, da bo prekinitev trajala predvidoma do 14.15, potnikom pa so svetovale uporabo nadomestnih prevozov ali obvoznih poti. Preiskava okoliščin nesreče še poteka, da bi ugotovili, zakaj se je moški v času prihoda vlaka nahajal na tirih.

András Polgári, kandidat vladajoče stranke Fidesz za parlamentarne volitve v mestu Nyíregyháza, je bil po hudi nesreči med lovom prepeljan v bolnišnico. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah se je politik z dvocevko po nesreči ustrelil v nogo, ko je bil na lovu v regiji. Njegovo stanje so zdravstveni delavci ocenili kot resno, vendar podrobnosti o stopnji poškodb javnosti še niso bile v celoti razkrite. Dogodek je sprožil precej pozornosti v madžarski javnosti, saj gre za vidnega lokalnega politika, ki ga je stranka Fidesz nedavno uradno predstavila kot svojega aduta za prihajajoče volitve. Lokalna policija in pristojni organi so že sprožili preiskavo okoliščin nesreče, da bi ugotovili, ali so bila upoštevana vsa varnostna pravila pri ravnanju z orožjem. Stranka Fidesz se na dogodek še ni uradno odzvala z izjavami o morebitni spremembi kandidature.

Nizozemski zdravstveni delavci in reševalne službe so po zadnjem novoletnem praznovanju ponovno opozorili na uničujoče posledice uporabe nezakonite pirotehnike, zlasti t. i. ognjemetnih krogel (shells). Čeprav se v javnosti pogosto izpostavlja petarde tipa cobra, strokovnjaki poudarjajo, da prav te nezakonite krogle povzročajo najhujše poškodbe in so krive za številne nesreče s smrtnim izidom. Gre za visoko eksplozivna sredstva, ki so namenjena izključno profesionalni uporabi v nadzorovanih pogojih, vendar se na črnem trgu pogosto znajdejo v rokah neizkušenih posameznikov. Po poročanju lokalnih oblasti so se reševalci in zdravniki v zadnjih dneh znova spopadali s travmatičnimi prizori na terenu, saj uporaba teh bomb povzroča nepopravljivo škodo na telesih in premoženju. Zaradi velike moči eksplozije so posledice pogosto amputacije ali smrt, kar pušča globoke psihične posledice tudi pri očividcih in tistih, ki nudijo prvo pomoč. Pozivi k strožjemu nadzoru nad prodajo in uporabo tovrstne pirotehnike postajajo vse glasnejši, saj število žrtev kljub prepovedim ostaja visoko.

V nemškem okrožju Unterallgäu se je pripetila huda prometna nesreča, v kateri je traktor s snežnim plugom zbil pešca. Po podatkih policije je voznik delovnega stroja med opravljanjem zimskega čiščenja spregledal moškega, ki je hodil ob cesti, in nanj trčil z delom pluga. Pešec je pri trčenju utrpel hude telesne poškodbe in so ga reševalne službe nemudoma prepeljale v bližnjo bolnišnico na nujno zdravljenje. Policisti so na kraju dogodka opravili ogled in začeli preiskavo natančnega poteka nesreče. Preiskovalci bodo ugotavljali predvsem, ali je bila hitrost traktorja prilagojena razmeram na cesti in ali je bila oprema za čiščenje snega ustrezno označena. Trenutno še ni znano, ali je na nesrečo vplivala tudi slaba vidljivost ali poledenelo vozišče. Voznik traktorja v nesreči ni bil poškodovan, vendar je po dogodku v stanju šoka. Lokalni organi so zaradi nesreče začasno zaprli del ceste, kar je povzročilo manjše zastoje v jutranjem prometu.

V kraju Oppenweiler na jugozahodu Nemčije se je med reševalno akcijo v enodružinski hiši zrušilo celotno stopnišče, pri čemer je bilo huje poškodovanih več oseb. Nesreča se je zgodila v trenutku, ko so bili reševalci, gasilci in stanovalci na stopnicah, ki so pod njihovo težo nenadoma popustile. Po prvih podatkih so nekateri gasilci ostali ujeti pod ruševinami, preden so jih njihovi kolegi uspeli izvleči. Na prizorišču severovzhodno od Stuttgarta je takoj stekla obsežna reševalna operacija, v kateri je sodelovalo večje število nujnih služb. Med poškodovanimi so tako stanovalci hiše kot tudi člani sanitetne službe in gasilske enote. Vzrok za nenadno zrušitev konstrukcije v stanovanjskem objektu še ni znan, preiskava pa bo ugotavljala, ali je šlo za dotrajanost materiala ali druge konstrukcijske napake. Stanje nekaterih poškodovancev ostaja kritično.

V avstrijskem smučarskem središču Zettersfeld v bližini Gaimberga se je v četrtek popoldne zgodila huda smučarska nesreča, v kateri je bila poškodovana 48-letna Avstrijka. Po navedbah policije je do trčenja prišlo okoli 15.15 na križišču modrih prog številka 1 in 7. Neznani smučar je trčil v žensko, ki je zaradi udarca padla in utrpela hude telesne poškodbe. Namesto da bi povzročitelj poškodovani nudil pomoč ali počakal na reševalce, je s kraja dogodka pobegnil in smučanje nadaljeval v dolino. Prvo pomoč so poškodovanki nudili drugi prisotni smučarji, ki so sprožili reševalno akcijo. Ponesrečenko so s smučarsko reševalno službo prepeljali v dolino, od koder so jo z reševalnim vozilom odpeljali v okrožno bolnišnico v Lienzu. Zaradi teže poškodb policija dogodek obravnava kot pobeg s kraja nesreče brez nudenja pomoči. Policijska postaja v Lienzu je javnost zaprosila za kakršne koli informacije, ki bi pomagale pri izsleditvi neznanega storilca, saj je bil incident prijavljen šele dan po dogodku.

V današnjem požaru v tovarni v okrožju Zhonghe v Novem Tajpeju je umrl 56-letni moški po imenu Huang, ki je v tovarni tudi živel. Gasilci so ga iskali približno tri ure, preden so našli njegovo zoglenelo truplo. Zaradi požara obstaja nevarnost onesnaženja zraka, kar lahko poslabša vnetja pljuč.

V dveh ločenih prometnih incidentih na Tajvanu so bili vpleteni pešci in več vozil, pri čemer je v enem primeru prišlo do nenavadnega samodejnega premika vozila. V prostorih mrtvašnice v Taichungu je t. i. »avtomobil Buda«, luksuzno vozilo znamke Porsche, opremljeno za pogrebne slovesnosti, brez voznika nenadoma zapeljalo naprej. Pri tem je vozilo zadelo tri pešce in poškodovalo šest parkiranih motornih koles, eno osebo pa so morali zaradi poškodb prepeljati v bolnišnico. Policija je potrdila, da voznik v času premika ni bil v vozilu in da preizkus alkoholiziranosti ni pokazal prisotnosti alkohola. Drug incident se je zgodil v mestu Changhua na cesti Jinma, kjer je prišlo do verižnega trčenja štirih osebnih vozil. Po poročanju lokalnih oblasti v tej nesreči k sreči ni bilo poškodovanih, vendar je policijski postopek razkril, da je povzročitelj nesreče vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal 0,25 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar presega zakonsko dovoljeno mejo, zato so policisti vozilo zasegli in zoper voznika podali kazensko ovadbo. Lokalna policija v obeh primerih še vedno preiskuje natančne okoliščine, zlasti tehnični vzrok za nenadno premikanje porscheja v Taichungu. Čeprav so tovrstna vozila v pogrebnih dejavnostih na Tajvanu običajna in simbolizirajo dostojno spremstvo pokojnika, je tokratni dogodek povzročil precejšnje vznemirjenje med prisotnimi obiskovalci mrtvašnice.

V Alappuzhi, v indijski zvezni državi Kerala, je po prometni nesreči umrl berač, pri katerem so odkrili več kot 4,5 lakhov rupij v gotovini, kar je sprožilo policijsko preiskavo. Med najdenim denarjem so bili tudi prepovedani bankovci za 2.000 rupij in tuja valuta, kar je vzbudilo sume in vprašanja o izvoru sredstev ter razlogih za posedovanje tako velike vsote s strani berača. Policija se sedaj posveča ugotavljanju, kako je berač prišel do te vsote denarja in zakaj je imel pri sebi prepovedane bankovce ter tujo valuto. Preiskava skuša razjasniti morebitne povezave z nezakonitimi dejavnostmi ali drugimi okoliščinami, ki bi pojasnile to nenavadno odkritje. Dogodek je v javnosti povzročil precejšnje presenečenje in zanimanje.

Nemški raziskovalci so na podlagi statističnih podatkov za leto 2024 predlagali uvedbo alternativnih ukrepov namesto tradicionalnih prepovedi vožnje. Podatki razkrivajo, da so vozniki brez veljavnih dokumentov oziroma tisti, ki sploh ne bi smeli sesti za volan, povzročili več kot 7.000 hudih prometnih nesreč. Cilj novih predlogov je zmanjšati število tovrstnih incidentov na cestah s posodobitvijo kaznovalne politike in nadzornih mehanizmov. Strokovnjaki opozarjajo, da sedanja praksa odvzema vozniških dovoljenj očitno ne dosega želenega učinka pri vseh udeležencih v prometu. Namesto zgolj administrativnih prepovedi se zavzemajo za rešitve, ki bi učinkoviteje preprečevale kršiteljem dostop do vozil ali pa jih skozi rehabilitacijske programe hitreje vključile nazaj v varno uporabo cestne infrastrukture. Razprava se osredotoča na iskanje ravnovesja med kaznovanjem in zagotavljanjem splošne varnosti vseh udeležencev.

V nemškem kraju Petershagen, ki leži v okrožju Minden-Lübbecke, se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil udeležen osebni avtomobil. Voznik je iz neznanega razloga zapeljal s cestišča in silovito trčil v drevesa ob poti. Trčenje je bilo tako močno, da je moški ostal ukleščen v razbitinah vozila. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli gasilci, ki so s tehničnim posegom rešili ukleščenega voznika iz razbitin. Po navedbah reševalnih služb je voznik utrpel hude telesne poškodbe, zato so mu prvo pomoč oskrbeli na kraju, nato pa so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Policija o podrobnostih vzroka nesreče še poizveduje, tiskovni predstavniki pa za zdaj niso podali informacij o morebitni vpletenosti drugih vozil.

V Novi Tajpeju je voznik tovornega vozila s predkaznijo zaradi drog povzročil smrtno nesrečo, ko je pod vplivom amfetamina trčil v motorno kolo. Voznik je sprva zavrnil testiranje urina in pobegnil s kraja nesreče, kasneje pa se je predal. V drugem incidentu je kombi v okrožju Beitou v Tajpeju vozil skozi rdečo luč pred osnovno šolo in skoraj povozil skupino otrok. V mestu Yilan je prišlo do trka med avtomobilom in motorjem, pri čemer je voznik motorja obležal poškodovan na tleh. V mestu Tajšan v Novi Tajpeju je voznik kombija, ki je vozil skozi rdečo luč, trčil v motorno kolo, na katerem sta bili dve osebi, ki sta utrpeli zlome.

V nemškem mestu Mönchengladbach je v jutranjih urah prišlo do hude prometne nesreče, ko je linijski avtobus zaradi poledenelih cestišč zdrsel s ceste in silovito trčil v steno stanovanjske hiše. V nesreči sta bili dve osebi huje poškodovani in sta bili nemudoma prepeljani v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Po navedbah lokalnih oblasti so bile razmere na cestah izjemno nevarne, kar je otežilo tudi delo reševalnih ekip, saj so imela njihova vozila zaradi poledice težave pri dostopu do prizorišča nesreče. Intervencijske službe so morale na kraju dogodka zavarovati območje, saj je trčenje povzročilo strukturno škodo na objektu. Gasilci in policisti so opozorili na izjemno zahtevne vremenske pogoje v regiji, ki so botrovali izgubi nadzora nad težkim vozilom. Dogodek poudarja nevarnost nenadnih zimskih razmer v mestnem prometu, kjer se tudi izkušeni vozniki javnega prevoza spopadajo z nepredvidljivimi površinami.

Pripadniki Gorske službe reševanja (GSS) Bosne in Hercegovine so v večernih urah uspešno izvedli reševalno akcijo v severnem delu Hercegovine, kjer so iz snežnih zametov rešili štiri državljane Republike Hrvaške. Potniki so z osebnim kombijem obtičali na težko dostopni planinski poti, kamor jih je zaradi napake v sistemu vodenja usmerila navigacijska naprava. Reševalna ekipa se je nemudoma odzvala na klic na pomoč in uspela doseči ujeto vozilo na zasneženi gorski poti. Hrvaški državljani so bili po uspešnem reševanju na varnem, po navedbah lokalnih služb pa v incidentu ni bilo poškodovanih. Dogodek znova opozarja na nevarnost slepega zaupanja navigacijskim napravam v zimskih razmerah na nepoznanem in zahtevnem terenu.

Policija je aretirala 37-letnega voznika, ki je v ponedeljek popoldne v Solunu z avtomobilom zbil pešca in pobegnil s kraja nesreče. Nesreča se je zgodila okoli 18.30.

Višje sodišče v Podgorici je 5. januarja 2026 sprva odpravilo pripor nekdanjemu uslužbencu Agencije za nacionalno varnost (ANB) Petru Lazoviću ter Nikši Peroviću in Radovanu Pantoviću. Odločitev je temeljila na zakonskem določilu, po katerem obtoženci ne smejo biti v priporu dlje kot tri leta, če v tem času ni bila izrečena pravnomočna sodba. Kljub temu so se vsi trije vrnili za zapahe le nekaj ur kasneje, saj je Specialno državno tožilstvo (SDT) vložilo nove predloge za pripor v drugih kazenskih zadevah, ki tečejo proti njim. Sodni senat je po zaslišanju obtožencev ugodil predlogu tožilstva in ponovno odredil pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivih dejanj. Petar Lazović se sooča z obsežnimi obtožbami, ki ga povezujejo z organiziranim kriminalom in t. i. kavaškim klanom. Zadnja obtožnica SDT ga poleg domnevnih vodij kriminalnih združb, kot sta Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zlorabo uradnega položaja. Primer Lazović velja za enega najpomembnejših procesov v Črni gori, saj razkriva domnevne povezave med varnostnimi strukturami in podzemljem. Čeprav so obrambni odvetniki opozarjali na procesne nepravilnosti in prekoračitev rokov, je sodišče ocenilo, da teža kaznivih dejanj v novih postopkih opravičuje nadaljnje omejevanje svobode.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Srbiji potekale v oktobru, novembru ali decembru letošnjega leta. Vučić je izrazil upanje, da sam ne bo kandidat za predsednika vlade, vendar je končno odločitev pogojeval z rezultati javnomnenjskih raziskav. Poudaril je, da bo vodenje vlade prevzel le v primeru, če bi raziskave kazale na nevarnost, da bi država skrenila v napačno smer, sicer pa si želi ohraniti svetovalno vlogo z manj neposrednimi obveznostmi. Kot nosilec liste vladajoče večine namerava oblikovati široko gibanje, ki bo vključevalo vrhunske intelektualce. Obenem je srbski predsednik povzročil precejšnje razburjenje z izjavo glede afere Generalštab. Napovedal je, da bo nemudoma pomilostil sedanjega ministra za kulturo Nikolo Selakovića in druge vpletene, če bo Tožilstvo za organizirani kriminal (TOK) proti njim – ali celo proti njemu samemu – vložilo obtožnico. Ta poteza kaže na stopnjevanje napetosti med predsednikom in neodvisnimi pravosodnimi organi, saj Vučić vnaprej napoveduje uporabo predsedniških pooblastil za zaščito svojih tesnih političnih sodelavcev. Aktualno dogajanje se umešča v širši okvir političnih pritiskov in pravosodnih sporov v državi. Vučićeva napoved o pomilostitvah sledi nedavnim kritikam javnosti zaradi njegovih preteklih odločitev o pomilostitvah oseb, vpletenih v nasilna dejanja. Napovedane volitve in retorika glede pravosodja nakazujejo na utrjevanje oblasti v času, ko se srbska opozicija in del javnosti spopadata z vprašanji pravne države in predsedniške imunitete.

Južnokorejska policija je sprožila obširno preiskavo zaradi sumov nezakonitega zbiranja sredstev za nominacije v Demokratični stranki. Osrednja figura preiskave je nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki naj bi leta 2020 od lokalnih politikov prejel približno 10 milijonov vonov v zameno za politično podporo. Nekdanji svetnik okrožja Dongjak je pred preiskovalci že priznal, da je denar predal Kimovi ekipi in ga kasneje prejel vrnjenega, kar nakazuje na nepravilnosti pri financiranju kampanj. Istočasno je vrhovno sodišče potrdilo razveljavitev poslanskih mandatov za Shin Young-daeja in Lee Byeong-jina zaradi kršitev volilne zakonodaje, vključno z manipulacijo javnomnenjskih raziskav in prikrivanjem premoženja. Škandal se širi tudi na področje korporativnega vpliva, saj je policija zaslišala nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Coupang Park Dae-joona glede domnevno dragih kosil in pritiskov na zaposlene, ki so razkrili nepravilnosti. Preiskovalci opozarjajo na sumljivo brisanje digitalnih sledi in menjavo telefonov pri ključnih osumljencih. Politična kriza vpliva tudi na proces potrjevanja novih vladnih funkcionarjev. Zaslišanje ministrske kandidatke Lee Hye-hoon spremljajo vsakodnevne nove obtožbe o korupciji in nepremičninskih malverzacijah, kar stopnjuje napetosti med vladajočo stranko in opozicijo. Medtem ko opozicija zahteva predčasno zaslišanje, da bi čim prej razčistili njeno usodo, vladajoča stran poudarja potrebo po temeljiti preiskavi vseh sumov, vključno z domnevnimi finančnimi ugodnostmi za njene družinske člane.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Vrhovno tožilstvo v Tajvanu je 5. januarja 2026 uradno vložilo pritožbo na odločitev višjega sodišča, ki je županjo mesta Hsinchu, Gao Hongan, oprostilo obtožb korupcije. Gao Hongan je bila na prvi stopnji obsojena na sedem let in štiri mesece zapora zaradi domnevne goljufije s sredstvi za plače in nadure svojih asistentov v času, ko je služila kot poslanka v parlamentu med letoma 2020 in 2022. Višje sodišče je decembra lani to sodbo razveljavilo in jo spoznalo za krivo le ponarejanja uradnih listin, za kar ji je prisodilo šest mesecev zaporne kazni z možnostjo plačila denarne kazni. Tožilstvo vztraja, da je Gao zavestno preslepila javne uslužbence in si protipravno pridobila približno 110.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.100 evrov). Primer je povzročil precejšnje politične pretrese, saj je bila Gao po prvostopenjski obsodbi suspendirana s položaja županje, nato pa se je decembra 2025 nanj vrnila. Pritožba na tretjestopenjsko sodišče pomeni novo negotovost za njeno politično kariero in morebitno vnovično kandidaturo. V ločenem primeru je tožilstvo v Taipeju vložilo obtožnico proti Luju Yixiangu, lastniku gostinske verige Ming Xiang Yuan, in še 34 osebam zaradi suma pranja denarja. Obtoženi naj bi prek plačilnega sistema HERO PAY štiri leta prali denar za spletne igralnice na Kitajskem, Japonskem in v Indiji. Skupni znesek opranega denarja naj bi znašal kar 30,6 milijarde tajvanskih dolarjev. Tožilstvo za Luja predlaga kazen devetih let in šestih mesecev zapora.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Opozicijske stranke v Zrenjaninu so ostro kritizirale mestno upravo pod vodstvom Srbske napredne stranke (SNS) zaradi afere, povezane s postavitvijo in naknadno odstranitvijo panoramskega kolesa v središču mesta. Po navedbah opozicije dogajanje predstavlja neposredno posledico dolgoletnega netransparentnega vodenja mesta in sklepanja poslov za zaprtimi vrati, kar je po njihovem mnenju značilno za delovanje vladajoče stranke. Predstavniki opozicije so v javni izjavi poudarili, da projekt postavitve panoramskega kolesa nima ustrezne pravne podlage oziroma so bili postopki izpeljani v nasprotju z javnim interesom. Zahtevajo polno politično in pravno odgovornost vseh vpletenih v projekt, ki je v lokalni javnosti sprožil precejšnje ogorčenje. Odstranitev kolesa kmalu po njegovi postavitvi je za kritike le še en dokaz neusklajenega in neodgovornega trošenja javnih sredstev ter pomanjkanja strateškega načrtovanja v srbski avtonomni pokrajini Vojvodini.

V prometni nesreči, ki se je zgodila zgodaj zjutraj na aveniji Kifisou pri Egaleu, je umrl 25-letni voznik tovornjaka. Voznik je izgubil nadzor nad vozilom, prebil varnostno ograjo in trčil v drug tovornjak, ki je vozil v nasprotni smeri proti Pireju.

V zgodnjih jutranjih urah je v stanovanjskih prostorih podjetja Delhi Metro Rail Corporation (DMRC) v soseski Adarsh Nagar v New Delhiju izbruhnil požar, ki je zahteval tri življenja. Služba za gasilstvo v Delhiju (DFS) je bila o ognju v drugem nadstropju ene izmed zgradb obveščena ob 2.39 po lokalnem času, nakar so na prizorišče nemudoma poslali reševalne ekipe. Kljub hitremu odzivu gasilcev so tri osebe v ognjenih zubljih izgubile življenje. Reševalna akcija se je začela takoj po prejetem klicu, vendar so bile posledice ognja, ki je zajel prostore namenjene osebju podjetja Delhi Metro, usodne. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih za nastanek požara, ki je pretresel lokalno skupnost in zaposlene v mestnem podjetju za podzemno železnico. Gre za eno izmed hujših nesreč v stanovanjskih kompleksih javnih podjetij v zadnjem obdobju v indijski prestolnici.

V prestolnici Kambodže, Pnom Penu, je v 24. letu starosti umrla perspektivna kitajska režiserka in scenaristka Lai Yuqing. Nesreča se je zgodila konec decembra lani, ko je režiserka v Kambodži sodelovala pri snemanju nove serije, vendar so kamboške oblasti in mediji podrobnosti o dogodku razkrili šele 6. januarja. Po dostopnih podatkih je Lai Yuqing padla z zgradbe in ob tem utrpela hude poškodbe glave in telesa. Kljub nujni medicinski pomoči je 2. januarja v bolnišnici podlegla poškodbam. Lai Yuqing je veljala za vzhajajočo zvezdo kitajskega filma, saj je njena prva celovečerna stvaritev 'Whisperings of the Moon' prejela nominacijo na prestižnem 30. mednarodnem filmskem festivalu v Busanu. Novica o njeni smrti je močno pretresla kitajsko in širšo azijsko filmsko sfero, na družbenem omrežju Weibo pa so se pojavila številna ugibanja o okoliščinah njene smrti, saj nekateri viri namigujejo na nejasnosti pri poteku dogodkov v Pnom Penu.

Državna prometna policija ameriške zvezne države Missouri je sporočila, da je v času novoletnih praznikov na tamkajšnjih cestah življenje izgubilo pet oseb. Po besedah nadzornika patrulje, polkovnika Michaela A. Turnerja, se je v uradnem obdobju štetja od 31. decembra do 4. januarja v prometnih nesrečah poškodovalo še 87 ljudi. Preliminarni statistični podatki kažejo na številne incidente na državnih cestah, medtem ko o nesrečah na vodi ali utopitvah niso poročali. Policisti so v tem obdobju obravnavali večje število prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami. Kljub povečanemu nadzoru na cestah so se najhujše nesreče zgodile v različnih delih države, vključno z območji v bližini mest Jefferson City in Columbia. Oblasti so ob objavi podatkov poudarile pomen varnosti v cestnem prometu med prazničnimi konci tedna, ko je gostota prometa običajno višja.

Madžarska policija je po smrti nekdanjega vrhunskega športnika Miklósa Dudása zavarovala prizorišče tragičnega dogodka in začela obsežno preiskavo. Po uradnih podatkih organi pregona trenutno še vedno izvajajo forenzične aktivnosti na lokaciji, kjer je prišlo do dogodka, ki je pretresel javnost. Policija za zdaj podrobnejših informacij o vzrokih smrti ne razkriva, je pa potrdila, da so dostopi do kraja dogodka zaprti za javnost. Preiskovalci zbirajo dokaze in preučujejo okoliščine, ki so privedle do prezgodnje smrti nekdanjega svetovnega prvaka v kajaku. Javnost in mediji so o dogajanju obveščeni le prek skopih uradnih izjav, saj postopek še poteka. Dudás, ki je bil v preteklosti vpleten v več odmevnih dogodkov, ostaja v središču pozornosti madžarskih medijev, ki poročajo o težkih okoliščinah tragedije.

Švicarska fundacija Happy Pot je sprožila obsežno humanitarno akcijo za zbiranje denarnih sredstev, ki bodo omogočila prevoz posmrtnih ostankov srbskega državljana Stefana Ivanovića v njegovo domovino. Enaintridesetletni Ivanović je tragično preminil v uničujočem požaru, ki je v novoletni noči zajel bar v mondenem smučarskem središču Crans-Montana. Njegova smrt je v javnosti odjeknila predvsem zaradi njegovega junaškega dejanja, saj je pred usodnim ognjem uspel rešiti več gostov lokala. Sredstva, ki jih zbirajo preko omenjene fundacije, so namenjena pokritju visokih stroškov transporta in pogreba v Srbiji, saj se njegova družina sooča s finančnimi težavami. Odziv javnosti v Srbiji in po Evropi je izjemen, saj so številni posamezniki pretreseni nad tragično usodo mladeniča, ki je lastno življenje žrtvoval za druge. Švicarske oblasti in srbsko veleposlaništvo v Švici so vključeni v postopek identifikacije in urejanja potrebne dokumentacije za vrnitev telesa družini.

V ponedeljek, 5. januarja 2026, je v urgentnem centru bolnišnice Marie-José Truffaut v mestu Hyères na jugu Francije izbruhnil uničujoč požar. Ogenj se je pojavil okoli 4. ure zjutraj v enem izmed bolniških boksov na urgenci, kar je povzročilo smrt 75-letnega moškega, ki je bil ujet v ognju. Kljub hitremu posredovanju varnostnika in zdravstvenega delavca z gasilnimi aparati, je požar zahteval smrtno žrtev, še ena oseba pa je v kritičnem stanju. Zaradi dima je bilo evakuiranih skupno 32 oseb, med njimi 19 bolnikov, ki so jih premestili na oddelek za porodništvo oziroma v sosednje bolnišnice v Toulonu in Draguignanu. Na kraju dogodka je posredovalo 58 gasilcev s številnimi vozili. Zaradi poškodb prostorov in prisotnosti dima so urgentni oddelek začasno zaprli. Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je potrdila tragični dogodek in izrazila sožalje. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko je bilo pet uslužbencev bolnišnice oskrbljenih zaradi vdihavanja dima. Incident poudarja ranljivost kritične infrastrukture v primeru požarnih nesreč, kar spominja na podobne pretekle tragedije v urbanih okoljih po svetu.

Natakar bara Le Co v Crans-Montani je že leta 2019 opozarjal goste na nevarnost ognjemeta. Pojavil se je posnetek iz leta 2019, ki nakazuje na nevarnost požara v baru. Varnostni pregledi v baru niso bili opravljeni od leta 2019.

V Minneapolisu je agent ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE) v sredo med izvajanjem obsežne operacije nadzora priseljevanja ustrelil in ubil 37-letno žensko v njenem avtomobilu. Županja Minneapolisa Jacob Frey je odločno zavrnila trditve administracije predsednika Trumpa, da je agent streljal v samoobrambi, medtem ko je incident v mestu povzročil visoko stopnjo napetosti. Guverner zvezne države je prebivalce pozval k miru, šole pa so iz varnostnih razlogov odpovedale pouk in druge dejavnosti. Dogodek je sprožil takojšnje odzive javnosti in civilne družbe, saj so se pred poslopjem imigracijskega sodišča v Minneapolisu zbrali protestniki, ki zahtevajo odgovornost zveznih agentov. Lokalni uradniki zahtevajo celovito preiskavo okoliščin streljanja, saj se navedbe zveznih oblasti o poteku dogodkov ne ujemajo z ugotovitvami lokalne policije in pričevanji. Streljanje se je zgodilo v času povečanega pritiska Trumpove administracije na priseljence, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno vlado in lokalnimi skupnostmi. Razmere v Minneapolisu ostajajo negotove, saj se je nezadovoljstvo prebivalcev razširilo tudi na splet. Manj kot 24 ur po tragičnem dogodku so se na platformah za e-trgovino pojavili izdelki z motivi umorjene državljanke, kar kaže na hitro politizacijo dogodka. Ta incident predstavlja nov vrhunec v napetostih med zveznimi organi za priseljevanje in lokalnimi oblastmi, ki nasprotujejo agresivnim metodam pregona.

V Minneapolisu, največjem mestu ameriške zvezne države Minnesota, so v sredo izbruhnili množični protesti in bdenja, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo na terenu ustrelil in ubil žensko. Po navedbah ministrstva za domovinsko varnost ZDA naj bi ženska z vozilom skušala namerno trčiti v uradnike, medtem ko poročila s kraja dogodka navajajo, da se je incident zgodil med protestom proti priseljenski raciji. Žrtev so identificirali kot Renee Good, ki je podlegla poškodbam v svojem avtomobilu. Dogodek je sprožil oster odziv lokalne skupnosti in mestnih oblasti. Župan Minneapolisa je podal izjemno kritično izjavo, v kateri je zahteval takojšen umik agentov službe ICE iz mesta, protestniki pa so se čez noč zbrali na ulicah in pozivali h končanju tovrstnih operacij. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj se pričevanja o okoliščinah streljanja med uradnimi organi in očividci razlikujejo. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in njihovem delovanju v t. i. mestih zatočiščih. Medtem ko zvezne oblasti streljanje opravičujejo kot samoobrambo pred napadom z vozilom, lokalni aktivisti opozarjajo na pretirano uporabo sile med mirnimi protesti proti deportacijam. Preiskava dogodka še poteka, vendar je že povzročila globok razkol med lokalno upravo in zveznimi varnostnimi organi.

V ameriškem mestu Minneapolis se je operacija zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo končala s tragičnim streljanjem, v katerem je agent ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident se je zgodil v okviru poostrenega nadzora nad priseljenci, ki ga izvaja administracija predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko je predsednik Trump dejanje agenta javno zagovarjal kot upravičeno samoobrambo pred domnevnim "notranjim terorizmom", so lokalni uradniki in javnost nad dogodkom izrazili globoko ogorčenje. V mestu so se že začeli pripravljalni shodi, novi množični protesti pa so napovedani za četrtek. Dogodek je sprožil ostre razprave o pravni odgovornosti agentov zveznih služb in mejah njihovih pooblastil. Kritiki opozarjajo, da gre za neposredno posledico agresivne retorike in politike Trumpove administracije, ki po mnenju nasprotnikov spodbuja nasilje in kršenje človekovih pravic pod pretvezo zagotavljanja varnosti. Lokalni voditelji so zavrnili navedbe Bele hiše o samoobrambi in zahtevajo neodvisno preiskavo okoliščin streljanja na mater, ki je bila v času incidenta v svojem avtomobilu. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale že v preteklosti, tokratni dogodek pa je le še dodatno poglobil razkol med zveznimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, vendar opozarjajo na zapletenost ameriške zakonodaje glede imunitete zveznih uslužbencev. Protesti, ki so se razširili pred poslopja imigracijskih sodišč, kažejo na širše nezadovoljstvo z ameriško imigracijsko politiko, ki v zadnjem obdobju temelji na množičnih deportacijah in ustanavljanju novih centrov za pridržanje.

Agent ameriške zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu med operacijo usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good, kar je v mestu sprožilo val ogorčenja in nasilnih protestov. Po navedbah zveznih oblasti je agent streljal v samoobrambi, medtem ko so lokalni voditelji in očividci te navedbe zavrnili kot neutemeljene. Županja mesta je dogodek označila za lahkomiseln in nepotreben, saj naj bi žrtev ne predstavljala neposredne nevarnosti. Dogodek je hitro prerasel v širše ulične nemire, kjer so se protestniki spopadli s pripadniki zveznih organov pred poslopjem sodišča za priseljevanje. Lokalno prebivalstvo in politično vodstvo Minneapolisa zahtevata umik več kot 2.000 zveznih agentov, ki so bili v mesto napoteni v okviru zaostrene politike priseljevanja predsednika Trumpa. Napetosti v mestu ostajajo visoke, medtem ko skupnosti pripravljajo vigilije za pokojno. Bela hiša je pokojno Renee Nicole Good sprva označila za domnevo domačo teroristko, kar je dodatno podžgalo jezo javnosti. Lokalni prebivalci poudarjajo, da je bila ameriška državljanka in da je šlo za nesorazmerno uporabo sile med rutinsko racijo. Incident je ponovno odprl vprašanje pooblastil zveznih agentov in njihovega sodelovanja z lokalnimi policijskimi silami v ameriških mestih.

V Minneapolisu so se stopnjevali protesti in ulične blokade po četrtkovem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) usodno ustrelil žensko, identificirano kot Renee Nicole Good. Dogodek je sprožil val ogorčenja med lokalnim prebivalstvom in voditelji, saj se navedbe zveznih oblasti o poteku dogodkov močno razlikujejo od pričevanj lokalne skupnosti. Več sto protestnikov se je v petek neposredno spopadlo z zveznimi agenti na prizorišču streljanja. Lokalne oblasti in politični voditelji so izrazili oster protest nad ravnanjem zvezne agencije, medtem ko preiskava o okoliščinah uporabe smrtonosne sile še poteka. Protestniki so postavili cestne blokade, ki so se nadaljevale tudi dan po incidentu, in zahtevali polno odgovornost vpletenih agentov. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj skupnost opozarja na sistemsko nasilje zveznih organov. Zvezne oblasti trdijo, da je do streljanja prišlo med operativnim soočenjem, vendar podrobnosti o tem, ali je bila žrtev oborožena ali je predstavljala neposredno grožnjo, ostajajo nejasne. Dogodek je znova odprl vprašanja o pooblastilih in nadzoru nad agenti službe ICE v urbanih okoljih, kar je v preteklosti že povzročalo trenja med lokalno policijo in zveznimi organi.

V Minneapolisu so se razširili množični protesti in cestne blokade, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v četrtek med operacijo usodno ustrelil žensko, identificirano kot Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja med lokalnim prebivalstvom in političnimi voditelji, saj se navedbe zveznih oblasti in prič o poteku dogodka močno razlikujejo. Na stotine protestnikov se je v petek neposredno soočilo z zveznimi agenti na kraju dogodka. Lokalna skupnost zahteva odgovornost in transparentnost preiskave, medtem ko napetosti v mestu še naprej naraščajo. Protestniki so postavili ulične barikade, ki so ohromile promet v nekaterih delih mesta, kar še dodatno stopnjuje politični pritisk na zvezne organe. Politični voditelji Minneapolisa so izrazili ostre kritike nad ravnanjem agentov službe ICE, ki po njihovem mnenju še povečuje nezaupanje med prebivalci in organi pregona. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o uporabi smrtonosne sile s strani zveznih agencij v urbanih okoljih Združenih držav Amerike. Preiskava o okoliščinah streljanja še poteka, vendar so nasprotujoča si poročila o soočenju med agenti in žrtvijo dodatno podžgala jezo protestnikov, ki vztrajajo na ulicah že drugi dan zapored.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Pred deželnim sodiščem v Železnem se je v četrtek začelo sojenje 34-letnemu Dunajčanu, ki je obtožen poskusa umora novega partnerja svoje nekdanje dekle. Incident se je zgodil julija lani med tradicionalnim festivalom na obali Neufelder See, ko je obtoženec z nožem večkrat zabodel žrtev in ji povzročil do osem centimetrov globoke rane. Napad naj bi bil posledica ljubosumja, saj se obtoženi ni mogel sprijazniti s koncem zveze. Obtoženec je pred sodnikom priznal dejansko stanje dogodka, vendar je odločno zanikal namero uboja. Trdil je, da žrtve ni želel ubiti, temveč le poškodovati, kar bo ključno vprašanje pri določanju končne sodbe. Sodni izvedenci so v postopku podali mnenja o resnosti poškodb in stopnji nevarnosti za življenje napadenega moškega. Razsodba naj bi bila po napovedih sodišča znana še isti popoldan. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost avstrijske javnosti, saj gre za nasilno dejanje na priljubljeni turistični prireditvi, kjer je bilo prisotnih veliko ljudi. Varnostni protokoli na tovrstnih poletnih dogodkih so se po tem dogodku ponovno znašli pod drobnogledom lokalnih oblasti.

Načelnica policije Janny Knol je v televizijski oddaji Pauw & De izjavila, da je bilo nasilje nad policisti med novoletno nočjo delno načrtovano.

V Bologni so v bližini parkirišča na železniški postaji našli mrtvega 34-letnega sprevodnika Trenitalie, Alessandra Ambrosia. Umrl je zaradi več vbodnih ran. Policija preiskuje posnetke nadzornih kamer, storilec pa je še vedno na begu.

V kalifornijskem zabaviščnem parku Disneyland se je med zimskimi počitnicami zgodil nasilen incident, v katerem je oče utrpel hude poškodbe glave. Do spora je prišlo v vrsti za priljubljeno atrakcijo Indiana Jones Adventure, ko so se obiskovalci sprli zaradi domnevnega preskakovanja vrste. Po navedbah prič se je verbalni konflikt hitro sprevrgel v fizično obračunavanje, v katerem je bil moški huje poškodovan. Policija v Anaheimu je potrdila, da dogodek že preiskujejo kot nasilen napad. Zabaviščni park je bil v času incidenta zaradi praznikov močno zaseden, kar je dodatno stopnjevalo napetosti med čakajočimi obiskovalci. Varnostna služba parka in policisti so morali posredovati, da so preprečili nadaljnje nasilje, medtem ko so poškodovanega očeta oskrbeli reševalci. Za zdaj podrobnejših informacij o stanju žrtve ali morebitnih aretacijah policija še ni razkrila.

V grškem mestu Patras sta bila na prostost izpuščena lastnika nočnega kluba Avantaz, kjer je prejšnjo nedeljo po brutalnem pretepu umrl 30-letni moški. Policija je 40-letnega in 56-letnega moškega sprva pridržala zaradi suma oviranja pravosodja, krivega pričanja in uničenja videoposnetkov nadzornih kamer, ki so ključni za preiskavo nasilnega dogodka. Pred sodno palačo se je zbrala množica ogorčenih sorodnikov in prijateljev pokojnega Koste, ki so zahtevali pravico in obsojali dejanja lastnikov, pri čemer je zaradi močnih čustev prišlo tudi do zdravstvenih težav med prisotnimi. Sodišče je po hitrem postopku enega od lastnikov spoznalo za nedolžnega, drugemu pa je prisodilo tri leta in devet mesecev zapora. Kljub izrečeni kazni je bil obsojeni izpuščen na prostost do rešitve pritožbe, kar je v javnosti in med svojci žrtve sprožilo val novega ogorčenja. Zaradi napetosti so območje varovale močne policijske sile, ulica Gounari pa je bila za promet zaprta. Preiskava o tem, kdo je neposredno odgovoren za smrt moškega romske narodnosti, se medtem nadaljuje s pomočjo preostalih dokazov.

V amsterdamski četrti Nieuw-West je na novoletni dan prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita najstnika, stara 16 in 18 let. Policija je v preiskavi ugotovila, da je bil s žrtvama v času incidenta prisoten še tretji mladostnik, ki pa mu je uspelo pobegniti in se izogniti napadu. Po navedbah preiskovalcev so bili napadalci izjemno nasilni, saj žrtve po prvih podatkih niso imele možnosti za preživetje ali obrambo. Vsi trije vpleteni mladostniki so prebivali v enem izmed amsterdamskih sprejemnih centrov za prosilce za azil. Organi pregona dogodek obravnavajo kot izjemno resen incident, vendar motiv za napad še ni znan. Iskanje storilcev in zbiranje informacij o tretjem mladostniku, ki je pobegnil s kraja dogodka, se nadaljujeta, medtem ko se v nizozemski prestolnici krepijo razprave o varnosti v bližini nastanitvenih centrov za begunce.

Dva moška iz mesta Enschede sta se na sodišču znašla zaradi izjemno nasilnega napada na obiskovalce vinskega praznika v Deurningenu. Po navedbah tožilstva sta osumljenca septembra lani po koncu prireditve brezobzirno tepla in brcala ljudi, pri čemer so očividci njuno vedenje opisali kot napad »divjih bikov«. Primer je dobil nenavaden preobrat, ko so žrtve, potem ko so izvedele za identiteto napadalcev, iz strahu umaknile svoje prijave. Eden od osumljencev naj bi namreč izhajal iz vplivne kriminalne družine, kar je povzročilo preplah med oškodovanci. Kljub umiku zasebnih ovadb se je nizozemsko državno tožilstvo odločilo, da bo pregon nadaljevalo po uradni dolžnosti. Tožilec je poudaril, da takšne ravni čezmernega nasilja v družbi ne morejo tolerirati, zato je za oba napadalca zahteval večmesečni zaporni kazni. Sodišče je v postopku obravnavalo tudi vpliv ustrahovanja na pravosodni sistem, saj so žrtve odkrito priznale, da se bojijo povračilnih ukrepov zaradi družinskih povezav osumljenih. Sodba bo predvidoma izrečena v prihodnjih tednih, tožilstvo pa s tem primerom sporoča, da grožnje ne bodo ustavile kazenskega pregona hudih nasilnih dejanj.

V zahodnem delu Sydneyja se 17-letni mladenič bori za življenje, potem ko je bil zaboden med množičnim pretepom na hišni zabavi v predmestju Shalvey. Incident se je zgodil ponoči, ko je pred stanovanjskim objektom izbruhnil fizičen spopad med več deset udeleženci. Zaradi resnosti situacije in velikega števila vpletenih oseb je morala posredovati posebna enota policije za obvladovanje izgredov, ki je razgnala množico in vzpostavila red. Reševalci so hudo poškodovanega najstnika oskrbeli na kraju dogodka in ga nato prepeljali v bolnišnico, kjer ostaja v kritičnem stanju. Policija je območje zavarovala in začela s preiskavo okoliščin, ki so privedle do nasilja. Za zdaj podrobnosti o napadalcu ali motivu za napad še niso znane, prav tako pa organi pregona še niso objavili informacij o morebitnih aretacijah v povezavi s pretepom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta v sredo opravila daljši telefonski pogovor, ki je trajal več kot uro. Voditelja sta razpravljala o ključnih vprašanjih, vključno z bojem proti trgovini z drogami in stabilizacijo razmer v Venezueli. Trump je po pogovoru povabil Petra na obisk v Belo hišo, kar označuje pomemben preobrat v odnosih med državama, ki so bili v zadnjem obdobju zaznamovani z medsebojnimi obtožbami in napetostmi. Petro je v svojem nagovoru v Bogoti poudaril, da sta z ameriškim kolegom ponovno vzpostavila komunikacijo in razjasnila prejšnja nestrinjanja. Kolumbijski predsednik je Trumpu predstavil podatke o povečanem zasegu drog v Kolumbiji, kjer so leta 2025 zasegli tisoč ton prepovedanih substanč, do konca njegovega mandata leta 2026 pa načrtujejo povečanje te številke na 3,5 tone. Pogovor je bil namenjen tudi zmanjševanju napetosti, ki so jih mediji pred tem opisovali kot skoraj vojne razmere. Poleg bilateralnih vprašanj je Petro izpostavil potrebo po trilateralnem dialogu med Kolumbijo, ZDA in Venezuelo za stabilizacijo regije. V tej smeri je v Kolumbijo že povabil venezuelsko začasno predsednico Delcy Rodriguez. Napovedano srečanje v Washingtonu bo namenjeno podrobnejši opredelitvi logistike in agende prihodnjega sodelovanja med obema državama, ki sta strateški partnerici na področju varnosti v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta opravila telefonski pogovor, po katerem je Trump kolumbijskega voditelja uradno povabil na obisk v Belo hišo. Dogodek pomeni nepričakovan diplomatski preobrat, saj sta si voditelja v preteklosti izmenjala ostre kritike, Trump pa je pred kratkim celo namigoval na možnost vojaške operacije v Kolumbiji, podobne tisti v Venezueli. Petro je po pogovoru na družbenem omrežju X objavil simbolično fotografijo jaguarja in orla, ki predstavljata Kolumbijo in Združene države Amerike, s čimer je nakazal na zbliževanje stališč. Kljub spravnim tonom pa je kolumbijski predsednik Trumpa opozoril na nevarnost izbruha tretje svetovne vojne, kar odraža napetosti v mednarodni skupnosti glede trenutnih globalnih konfliktov. Trump je pogovor na svojem omrežju Truth Social označil za veliko čast, kar je v nasprotju z njegovimi prejšnjimi obtožbami na račun Petra glede trgovine z drogami. Povabilo v Washington nakazuje na poskus stabilizacije odnosov med državama, ki so bili v zadnjem obdobju zaznamovani z ameriškimi kritikami kolumbijske politike do sosednje Venezuele in boja proti narkokartelom.

Sodnica za prekrške v črnogorskem Ulcinju je v nujnem postopku obsodila turškega državljana na 20 dni zaporne kazni, ker je vozil osebno vozilo pod vplivom prepovedane droge marihuana. Policisti so kršitelja ustavili na lokalni cesti v torek, 7. januarja 2026, okoli 21. ure, ko je preizkus prisotnosti drog potrdil vožnjo pod vplivom psihoaktivnih snovi. Predsednik sodišča za prekrške v Budvi, Marko Đukanović, je potrdil, da je bil obsojenec takoj po izreku sodbe napoten na prestajanje kazni. Poleg zaporne kazni mu je dežurna sodnica Slađana Batjaktarević izrekla tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil na ozemlju Črne gore za obdobje štirih mesecev. Primer poudarja strogo politiko črnogorskih organov pregona do vožnje pod vplivom narkotikov, zlasti v turističnih središčih, kot je Ulcinj. Hitri postopek in takojšnja napotitev v zapor služita kot opozorilo tujim državljanom, da lokalna zakonodaja ne dopušča tovrstnih kršitev varnosti v cestnem prometu.

Novozelandska policija je na letališču v Aucklandu aretirala 33-letno žensko, ki je poskušala v državo pretihotapiti približno 18,5 kilograma metamfetamina. Prepovedano drogo so cariniki odkrili v njeni oddani prtljagi ob prihodu z leta iz Singapura. Po ocenah organov pregona bi na črnem trgu vrednost zaseženih snovi dosegla približno 5,53 milijona novozelandskih dolarjev (3,2 milijona ameriških dolarjev), kar po količini ustreza približno 900.000 odmerkom. Novozelandska carinska služba je poudarila, da gre za enega najpomembnejših zasegov nezakonitih drog na državni meji v zadnjem času. Aretirana ženska, sicer državljanka Nove Zelandije, je bila takoj po odkritju pridržana in obtožena uvoza nadzorovane droge razreda A, za kar so zagrožene visoke zaporne kazni. Preiskovalci trenutno preverjajo morebitne povezave z mednarodnimi kriminalnimi mrežami, ki delujejo na poti med Jugovzhodno Azijo in Oceanijo. Dogodek odraža stopnjevanje prizadevanj pacifiških držav za omejevanje trgovine s sintetičnimi drogami, ki v zadnjih letih povzročajo precejšnje socialne in zdravstvene težave v regiji. Oblasti so ob tem napovedale poostren nadzor nad potniškimi leti iz ključnih tranzitnih vozlišč, kot je Singapur, saj kriminalne združbe pogosto uporabljajo kurirje za prenos manjših, a vrednostno izjemno visokih količin prepovedanih substanc.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Turška policija je v Istanbulu izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bilo pridržanih 24 oseb, med njimi tudi priljubljeni igralec Doğukan Güngör, znan po vlogi v seriji Kizilcik Serbeti (Brusnični šerbet). Operacija, ki je potekala hkrati v štirih provincah, je bila usmerjena proti posameznikom, osumljenim nakupa, posesti in uživanja prepovedanih drog. Poleg Güngörja so oblasti pridržale še več drugih osebnosti iz sveta kulture in medijev. Policijske enote so preiskave opravile v 34 elitnih nočnih klubih, kjer so zasegle večje količine drog, orožja in streliva. Poleg očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili so nekateri pridržani osumljeni tudi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo. Turške oblasti so v zadnjih mesecih močno okrepile nadzor nad javnimi osebnostmi, saj so v podobnih operacijah od oktobra dalje pridržali že več igralcev, vplivnežev in celo športnih funkcionarjev. Igralec Güngör za zdaj ostaja v pridržanju, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

Združene države Amerike so v okviru strogega izvajanja sankcij proti Venezueli v Atlantskem oceanu zasegle rusko tankerko Marinera, v Karibih pa ladjo Sophia. Vodja Pentagona Pete Hegseth je potrdil, da pomorska blokada venezuelske nafte ostaja v veljavi po vsem svetu, medtem ko Kremelj od Washingtona zahteva humano ravnanje z rusko posadko. Do teh napetosti prihaja le teden dni po ameriški vojaški operaciji, v kateri so v Caracasu zajeli predsednika Nicolása Madura, ki je zdaj zaprt v New Yorku pod obtožbo trgovine z mamili. V pravnem postopku proti Maduru je prišlo do preobrata, saj je ameriško pravosodno ministrstvo iz obtožnice umaknilo trditev, da je tako imenovani »Cartel de los Soles« stvarna narkokartelna organizacija. Strokovnjaki poudarjajo, da je bil ta izraz uporabljen predvsem v medijskem diskurzu, kar meče senco na verodostojnost prvotnih ameriških obveščevalnih podatkov. Kljub temu ZDA vztrajajo, da je Maduro kršil mednarodne sporazume o boju proti drogam, kar je septembra 2025 s predsedniškim ukazom utemeljil tudi Donald Trump. Medtem ko se nova venezuelska oblast v Caracasu poskuša izogniti popolnemu gospodarskemu zlomu s sodelovanjem z ameriškim zunanjim ministrstvom, pravni strokovnjaki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Pojavljajo se pozivi k posredovanju Mednarodnega sodišča v Haagu, saj kritiki menijo, da Washington s svojo politiko sile spodkopava načelo mirnega reševanja sporov in suverenost držav.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

Policisti v črnogorskem mestu Pljevlja so odvzeli prostost dvema osumljencema, 24-letnemu J. B. in 29-letnemu J. J., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe oziroma trpinčenja dveh sokrajanov. Incident se je zgodil v enem izmed lokalnih gostinskih objektov, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med več osebami. Policijska patrulja je na kraju dogodka identificirala osumljenca in oškodovanca, stara 18 in 21 let, ter vse vpletene privedla na informativni razgovor. Kriminalistična preiskava je razkrila, da sta osumljenca sprva pristopila k mizi oškodovancev, ju žalila in psovala, nato pa nanju fizično nasrnila. Po navedbah policije sta ju osumljenca potiskala in vlekla za lase, ob tem pa jima grozila s stopnjevanjem nasilja. O dogodku je bil nemudoma obveščen državni tožilec v Pljevlji, ki je odredil pridržanje za oba napadalca. Osumljenca bosta v zakonitem roku s kazensko ovadbo privedena k pristojnemu tožilcu. Ta incident v črnogorski regiji Sandžak odraža širše vprašanje varnosti v javnih prostorih v Črni gori, ki v zadnjem času obravnava več primerov medvrstniškega in uličnega nasilja, kar dodatno obremenjuje tamkajšnje varnostne organe.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Policija v New Delhiju je v četrtek aretirala dodatnih šest oseb, ki so bile vpletene v nasilne izgrede med rušenjem objektov mestne uprave v bližini mošeje Faiz-e-Ilahi na območju vrat Turkman. S temi aretacijami se je skupno število pridržanih v povezavi z incidentom povzpelo na enajst, preiskovalci pa si prizadevajo identificirati vse vpletene v napade na uradne osebe. Organi pregona so doslej identificirali približno 30 oseb, ki so sodelovale pri metanju kamenja in drugem nasilju, ki je izbruhnilo med izvajanjem občinskih del. Med identificiranimi je po navedbah policije tudi poslanec stranke Samajwadi Party (SP), ki ga nameravajo v kratkem poklicati na zaslišanje zaradi morebitne vloge pri spodbujanju nemirov. Nasilni dogodki so se zgodili v enem izmed zgodovinskih delov indijske prestolnice, kjer so napetosti narasle zaradi odločitve mestnih oblasti o odstranitvi določenih struktur. Policija nadaljuje z operacijami za vzpostavitev reda in miru ter zagotavlja, da bodo vsi odgovorni za napade na policiste in uničevanje javne lastnine privedeni pred sodišče. Razmere na območju ostajajo pod strogim nadzorom varnostnih sil.

V Beogradu so aretirali fitnes trenerja, ki je v svojem stanovanju in garaži skrival obsežen arzenal orožja, vključno s snajperjem, avtomatskimi puškami in lažnimi policijskimi uniformami. Policija je zasegla orožje po večmesečni preiskavi, ki jo je vodilo Višje javno tožilstvo v Beogradu, v okviru prizadevanj za zatiranje najhujših oblik kriminala.

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Po ropu vile družine Geiss v Saint-Tropezu junija 2025 so aretirali več osumljencev, ki so trenutno v preiskovalnem priporu. Carmen in Robert Geiss sta po dogodku sprejela nove varnostne ukrepe.

Romunska državljanka iz Sibiuja, ki je obtožena, da je leta 2024 s pomočjo medicinske sestre umorila svojo mater, je na pritožbenem sodišču v Alba Iulii neuspešno izpodbijala odločitev o priporu. 38-letnica naj bi materi sistematično dajala močna pomirjevala, po njeni smrti pa razprodala družinsko premoženje in se preselila v Dubaj. Preiskovalci trdijo, da je bil motiv za dejanje prevzem dediščine v vrednosti približno milijon evrov. Sodišče je po zaslišanju v četrtek zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo ukrep preventivnega pripora. Obtoženka je bila v domovino vrnjena po izročitvi iz Združenih arabskih emiratov, kjer je bivala po domnevnem zločinu. V preiskavi so razkrili pretresljive podrobnosti o sodelovanju z medicinsko sestro iz bolnišnice v Cisnădieju, ki naj bi priskrbela usodna zdravila. Primer je v romunski javnosti sprožil buren odziv zaradi domnevne hladnokrvnosti storilke in zlorabe medicinskih pripomočkov za izvedbo umora. Organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o finančnih transakcijah in prodaji nepremičnin, ki jih je obtoženka izvedla takoj po materini smrti, preden je zapustila državo.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je vložilo obtožnico proti 29-letnemu moškemu, ki je julija lani v družinski hiši v Medžimurju na Hrvaškem s sekiro napadel in ubil svojo mater ter hudo poškodoval očima, ki je kasneje poškodbam podlegel. Obtoženi, ki je bil v času dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi, je poleg dveh umorov obtožen tudi poskusa umora svojega polbrata. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, saj je šlo za izjemno nasilen incident znotraj družinskega kroga. Preiskava je pokazala, da je napadalec uporabil hladno orožje, s katerim je žrtvam zadal smrtne rane, preden so ga policisti uspeli obvladati. Tožilstvo moškemu očita dve kaznivi dejanji težkega umora in eno kaznivo dejanje poskusa umora. Primer je zdaj v fazi sodnega postopka, kjer bodo strokovnjaki ocenjevali tudi njegovo prištevnost v času napada, glede na prisotnost prepovedanih substanc v njegovem organizmu.

Nemški organi pregona so na novoletno jutro v stanovanju odkrili truplo 70-letnega moškega, ki je podlegel hudim poškodbam. Na kraj dogodka so po klicu na pomoč prispeli reševalci in policija, vendar moškemu niso mogli več pomagati. Zaradi suma vpletenosti v nasilno smrt so policisti nemudoma pridržali njegovo 70-letno soprogo. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za osumljenko odredil preiskovalni pripor. Policija in tožilstvo za zdaj ne razkrivata podrobnosti o načinu storitve kaznivega dejanja ali morebitnem motivu, saj preiskava še vedno poteka. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, kjer sta zakonca prebivala, preiskovalci pa se trenutno spopadajo z zbiranjem dokazov, ki bi pojasnili okoliščine tragičnega incidenta.

Trije najstniki so bili na sodišču Old Bailey v Londonu obsojeni na zaporne kazni zaradi umora 52-letnega brezdomca Anthonyja Marksa. Napad se je zgodil v bližini prometnega vozlišča King's Cross, kjer so obsojenci žrtev brutalno napadli, jo udarili s pokrovom avtomobilskega motorja in poteptali do smrti. Po dejanju so se storilci ob truplu žrtve smejali in fotografirali, kar je služilo kot ključen dokaz njihove objestnosti. Sodišče je v sodbi poudarilo grozljivost dejanja in pomanjkanje kesanja, saj so se napadalci po usodnem napadu celo nastavljali objektivom svojih telefonov za sebke. Napad na nemočno osebo sredi Londona je sprožil val ogorčenja v britanski javnosti, saj gre za enega najbolj surovih primerov nasilja mladih nad ranljivimi skupinami prebivalstva v zadnjem času. Identiteta vseh vpletenih storilcev zaradi njihove starosti sprva ni bila v celoti razkrita javnosti, vendar so bile izrečene kazni neposredna posledica teže kaznivega dejanja.

Sodišče v nizozemskem mestu Lelystad je očeta 18-letne Ryan obsodilo na 30 let zaporne kazni, njena dva brata pa na po 20 let zapora zaradi umora dekleta maja 2024. Sodišče je dejanje opisalo kot nerazumljivo in nesprejemljivo grozodejstvo, pri katerem so z žrtvijo ravnali kot s predmetom in jo po umoru odvrgli v vodo. Ryan, ki je bila v lokalni skupnosti izjemno priljubljena, je postala žrtev lastne družine v primeru, ki so ga mediji in javnost označili za t. i. uboj iz časti, čeprav je sodišče poudarilo predvsem nepredstavljivo surovost storilcev. Obsodba temelji na dokazih o naklepnem načrtovanju in izvedbi umora, pri čemer je oče igral ključno vlogo pri organizaciji dejanja, brata pa sta pri usmrtitvi aktivno sodelovala. Tragični dogodek je pretresel nizozemsko javnost, saj je razkril globoko zakoreninjene vzorce nasilja znotraj določenih družinskih struktur. Sodnik je ob izreku sodbe poudaril, da nobena kazen ne more povrniti izgubljenega življenja, vendar so visoke zaporne kazni nujne zaradi teže storjenega kaznivega dejanja in zaščite družbenih vrednot.

Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

Irska policija (Gardaí) preiskuje nasilen incident, ki se je v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek zgodil v stanovanjski hiši v bližini kraja Ardara v okraju Donegal. Po navedbah preiskovalcev je v napadu umrl moški, star približno 60 let. Reševalne službe in policisti so bili o dogodku obveščeni nemudoma, vendar žrtvi niso mogli več pomagati. Policija je v povezavi z incidentom že pridržala 30-letnega moškega, ki ostaja v priporu, medtem ko preiskovalci ugotavljajo okoliščine in motiv za napad. Prizorišče dogodka v bližini mesta Ardara je zavarovano in zapečateno, forenzične enote pa opravljajo podroben pregled prostorov. Preiskava smrti je trenutno v teku, policija pa javnost poziva k sodelovanju, če bi kdo imel koristne informacije o dogodku.

V nemškem mestu Albstadt v zvezni deželi Baden-Württemberg je v petek zgodaj zjutraj prišlo do silovite eksplozije, zaradi katere se je v celoti zrušila stanovanjska hiša. Policija in reševalne službe so na prizorišču sprožile obsežno operacijo, saj trenutno ni informacij o stanju stanovalcev, s katerimi reševalci še niso uspeli vzpostaviti stika. Zaradi varnosti so oblasti evakuirale prebivalce sosednjih objektov, medtem ko intervencijske ekipe pregledujejo ruševine. Na kraju dogodka posredujejo gasilci, policisti in nujna medicinska pomoč, ki poskušajo zavarovati območje in preprečiti morebitne dodatne nesreče. Okoliščine, ki so privedle do eksplozije, za zdaj še niso pojasnjene, saj preiskava na nestabilnem terenu poteka počasi. Reševalne ekipe uporabljajo specializirano opremo za iskanje morebitnih ujetih oseb pod ostanki stavbe. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se izogibajo območju intervencije, da ne bi ovirali reševalnih vozil. Gre za enega najhujših tovrstnih incidentov v okrožju Zollernalb v zadnjem obdobju, ki je povzročil precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom.

Policija in reševalne službe so v narodnem parku Kahurangi na novozelandskem Južnem otoku razširile iskalno akcijo za 66-letnim Grahamom Garnettom. Pohodnik bi se moral s poti v območju rek Baton in Ellis vrniti že 30. decembra, vendar ga od takrat niso več opazili. Iskanje na zahtevnem terenu poteka že več dni, pri čemer so se ekipam na tleh pridružili tudi helikopterji, ki preletavajo širše območje narodnega parka. Operacija se osredotoča na razčlenjen teren, kjer so razmere za iskanje zahtevne. Kljub intenzivnemu prizadevanju reševalcev in uporabi zračne podpore policija do zdaj ni našla sledi za pogrešanim moškim. Graham Garnett velja za izkušenega pohodnika, vendar naraščajoča časovna vrzel od njegovega predvidenega povratka povečuje zaskrbljenost reševalnih služb glede njegove varnosti v divjini.

V ponedeljek zvečer se je v naselju Hroznětín v Karlovarskem kraju na Češkem odvila nenavadna reševalna akcija, ko so gasilci posredovali na domu rejca kač. Moški je sam poklical na številko za nujno pomoč in operaterju sporočil, da ga davi lastna kača. Reševalne ekipe so na kraj dogodka prispele hitro in uspele odstraniti približno dva metra dolgega udava, preden bi moški izgubil zavest zaradi zadušitve. Po navedbah tiskovnega predstavnika lokalnih gasilcev Martina Kasala sta bila v dogodku rešena tako lastnik kot žival. Rejec ni utrpel hujših poškodb, čeprav je bil v času prihoda gasilcev že v precejšnjem primežu plazilca. Policija in pristojne službe ob tem niso poročale o morebitnih kršitvah pri hrambi eksotičnih živali, dogodek pa se je končal brez smrtnih žrtev.

Nemške oblasti so v soboto začasno zaprle prekop med Severnim in Baltskim morjem (Nord-Ostsee-Kanal), potem ko so v notranjem pristanišču Brunsbüttel v okrožju Dithmarschen odkrili obsežen naftni madež. Onesnaženje, ki je merilo približno 1800 metrov v dolžino in 15 metrov v širino, je zahtevalo večurno posredovanje gasilskih enot in pristojnih služb. Po prvih ugotovitvah policije gre najverjetneje za dizelsko gorivo, vendar natančen vzrok in povzročitelj izpusta še nista znana. Zaradi ekološkega incidenta je bil ladijski promet na eni najprometnejših umetnih vodnih poti na svetu ustavljen, kar je povzročilo zastoje in logistične težave. Preiskovalci so v ponedeljek potrdili, da se iskanje odgovornih za onesnaženje nadaljuje, medtem ko so ekipe na terenu izvajale sanacijska dela za preprečitev širjenja madeža v občutljive ekosisteme kanala. Promet je bil ponovno vzpostavljen po zagotovitvi varnih pogojev za plovbo.

Bolgarska gorska reševalna služba (PSS), ki deluje pod okriljem bolgarskega Rdečega križa, je izdala opozorilo o zelo slabih razmerah za gorski turizem. Vremenske razmere v bolgarskem visokogorju so trenutno neugodne zaradi oblačnega in meglena vremena, na več mestih pa dež že prehaja v sneženje. Posebno nevarnost predstavljajo odkriti deli gora in grebeni, kjer piha silovit, na trenutke celo viharen veter. Temperature v visokogorju se gibljejo med minus 2 in 0 stopinjami Celzija, kar dodatno otežuje gibanje na terenu. Reševalci poudarjajo, da so razmere neprimerne za pohodništvo in rekreativne dejavnosti. Slaba vidljivost zaradi megle v kombinaciji z močnim vetrom povečuje tveganje za nesreče in podhladitve. Po poročanju bolgarske tiskovne agencije BTA se vremenska fronta še ni umirila, zato svetujejo vsem obiskovalcem gora, naj spremljajo najnovejša obvestila in se izogibajo nevarnim območjem nad gozdno mejo.

Ameriškega gasilca iz Rhode Islanda so pohvalili za srčno reševanje psa, ki je na novoletni dan padel skozi led na zamrznjeni laguni. Gasilcu je uspelo priplaziti do psa in ga rešiti.

V indijski zvezni državi Odisha je prišlo do tragične nesreče v kamnolomu, kjer se je na delavce zrušil večji del skalnate stene. Po prvih informacijah lokalnih oblasti in reševalnih služb obstaja utemeljena bojazan, da je nesreča zahtevala več smrtnih žrtev med tamkajšnjimi zaposlenimi. Reševalne ekipe so nemudoma začele z iskalno akcijo pod gmotami kamenja, vendar delo otežuje nestabilnost terena. Incident se je zgodil v kamnolomu, kjer pridobivajo gradbeni kamen, pri čemer natančno število pogrešanih še ni uradno potrjeno. Lokalna policija in uprava za obvladovanje nesreč preiskujejo vzroke za nenadno zrušenje hriba, medtem ko svojci delavcev čakajo na uradne podatke o žrtvah. Varnostni standardi v indijskih rudnikih in kamnolomih so pogosto predmet kritik, saj so tovrstne nesreče v regiji razmeroma pogoste zaradi pomanjkljivega nadzora in nevarnih delovnih pogojev.

Indonezijski reševalci so v nedeljo našli drugo truplo med iskanjem španskega nogometnega trenerja in njegovih dveh otrok, ki so pogrešani, potem ko se je med božičnimi prazniki potopila turistična ladja.

Švicarski preiskovalni organi so v petek ponovno zaslišali Jacquesa in Jessico Moretti, upravnika bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, zaradi njune domnevne vloge pri uničujočem požaru. Zakonca sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in malomarnega povzročitve požara. Preiskava se osredotoča na okoliščine tragičnega dogodka, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil obsežno materialno škodo v tem priljubljenem turističnem kraju. Postopek se nadaljuje z zbiranjem pričevanj in dokazov, s katerimi želijo organi pregona ugotoviti natančno stopnjo odgovornosti lastnikov lokala. Po navedbah švicarskih medijev je tokratno zaslišanje ključno za razjasnitev varnostnih protokolov, ki so bili v veljavi v času incidenta. Preiskovalci preverjajo, ali so bile upoštevane vse protipožarne smernice oziroma ali je do tragedije prišlo zaradi opustitve dolžnega ravnanja upravnikov. Primera se je lotilo kantonalno tožilstvo, ki bo na podlagi zbranih izjav odločilo o morebitni vložitvi obtožnice. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost in turistične delavce v regiji Valais, saj gre za eno hujših nesreč v zadnjem obdobju na tem območju. Zaradi resnosti obtožb, ki vključujejo izgubo življenj, zakonca Moretti ostajata v središču sodne preiskave, medtem ko se preostali oškodovanci pripravljajo na morebitne odškodninske tožbe.

V nemškem mestu Wuppertal sta se po božičnih praznikih zgodila dva ločena požara, ki sta ju povzročila goreča adventna venčka. Kljub temu da so praznični dnevi že minili, so suhi okraski predstavljali resno požarno nevarnost, ki je zahtevala takojšnje posredovanje gasilskih enot. V obeh primerih so se dogodki končali brez hujših posledic zahvaljujoč hitremu odzivu. Prvi požar so pravočasno zaznali delujoči detektorji dima, ki so stanovalce opozorili na nevarnost, v drugem primeru pa so bili ključni pozorni sosedje, ki so opazili ogenj in poklicali pomoč. Gasilci opozarjajo, da so naravni okraski po več tednih v ogrevanih prostorih izjemno suhi in vnetljivi, zato ostajajo tveganje tudi po koncu uradnih praznovanj. Poškodovanih v dogodkih ni bilo, nastala pa je gmotna škoda.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je v novoletni noči umrlo devet francoskih državljanov. Namen postopka, ki ga je naznanila pariška tožilka Laure Beccuau, je nudenje podpore francoskim družinam in tesno sodelovanje s švicarskimi organi, ki že vodijo primarno kazensko preiskavo dogodka. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je skupno terjal 40 življenj, medtem ko je bilo 116 oseb poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami, starimi od 14 to 39 let, je bilo kar 22 Švicarjev in 18 tujcev, pri čemer je bila polovica vseh pokojnih mladoletna. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da je bilo med poškodovanimi 69 Švicarjev, 23 Francozov in 12 Italijanov, 83 oseb pa še vedno ostaja v bolnišnični oskrbi. Francoski preiskovalci bodo sedaj vzporedno s švicarskimi kolegi ugotavljali okoliščine, ki so privedle do visoke stopnje smrtnosti med tujimi državljani.

Guverner iranske province Mazandaran je napovedal prihod specializiranega gasilskega letala Iljušin, ki bo pomagalo pri krotenju obsežnega požara v tovarni podjetja Kale v mestu Amol. Požar, ki je izbruhnil v enem največjih obratov za predelavo mlečnih izdelkov in mesa v regiji, se kljub intenzivnim prizadevanjem gasilskih ekip na tleh še ni umiril. Guverner je po uradnih poročilih pridobil potrebna dovoljenja za zračno podporo, saj so razsežnosti ognja presegle zmogljivosti lokalnih gasilskih enot. Operacija gašenja iz zraka naj bi se začela nemudoma po prihodu letala, ki velja za eno najmočnejših orodij za gašenje tovrstnih industrijskih požarov. Oblasti so ob tem odredile popolno mobilizacijo vseh razpoložljivih virov, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na sosednje objekte in zmanjšale gospodarsko škodo. Podjetje Kale je ključni gospodarski subjekt v provinci, zato je hitra sanacija prednostna naloga lokalne administracije. Poškodovanih po trenutnih podatkih ni, vendar je materialna škoda že zdaj ocenjena kot visoka.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je odredil takojšnjo mobilizacijo vseh ustreznih služb za pomoč in ukrepanje po izbruhu obsežnega požara v tovarni mlevskih izdelkov Kalleh. Aref je poudaril nujnost sodelovanja med vsemi državnimi institucijami in lokalnimi službami, da bi čim prej omejili ognjene zublje ter preprečili nadaljnjo gospodarsko škodo. Podpredsednik države je pozval k hitri in učinkoviti koordinaciji reševalnih ekip na terenu, saj obrat Kalleh predstavlja enega ključnih akterjev v iranski živilski industriji. Dogodek je sprožil preplah zaradi pomembnosti podjetja za nacionalno oskrbo s hrano in izvoz. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem vzroku požara sprva niso bile znane, so oblasti pod vodstvom Arefa vzpostavile neposreden nadzor nad sanacijo razmer. Reševalne enote so se s požarom spopadale več ur, medtem ko je vlada napovedala preiskavo varnostnih protokolov v industrijskem kompleksu. Incident poudarja ranljivost iranske industrijske infrastrukture in potrebo po hitrem odzivanju državnega vrha na izredne dogodke.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

V nemškem mestu Marburg je na popoldne zadnjega dne v letu izbruhnil požar v večstanovanjski zgradbi, ki je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Gasilci so morali nemudoma posredovati in evakuirati vse stanovalce na varno, pri čemer so preprečili morebitne žrtve. Po prvih ugotovitvah lokalne policije in preiskovalcev je požar najverjetneje povzročila nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev, kar je v tem času leta pogost vzrok nesreč. Policija nadaljuje s podrobno preiskavo incidenta, da bi natančno ugotovila odgovornost in okoliščine nastanka ognja. Dogodek je ponovno sprožil razprave o varnosti uporabe ognjemetov v naseljenih območjih, kjer lahko majhna neprevidnost vodi do uničujočih posledic za premoženje in varnost državljanov. Stanovalcem so začasno uredili namestitev, medtem ko pristojne službe ocenjujejo stopnjo poškodb na samem objektu.

Združenje urednikov Zahodne Afrike (WAES) je pozvalo k nujni preiskavi dogodka na tržnici Kasoa v osrednji regiji Gane, kjer naj bi pripadniki nacionalne gasilske službe (GNFS) fizično napadli novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Addo, sicer sodelavec medijske hiše Class Media Group, je dokumentiral spopad med gasilci in lokalnimi trgovci, ko so se gasilske enote trudile pogasiti uničujoč požar na tržnici. Po poročanju žrtve so ga gasilci zgrabili za vrat in mu roke zvili za hrbet, pri čemer naj bi med napadom izgubil tudi večjo vsoto denarja v višini približno 10.200 ganskih cedijev. Vlada Gane je prek ministra za komunikacije Felixa Kwakyeja Ofosuja ostro obsodila incident in napovedala kazenske ukrepe proti odgovornim osebam. WAES je ob tem poudaril, da novinarji za snemanje dogodkov na javnih mestih ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, in zavrnil kakršne koli utemeljitve GNFS za nasilno ukrepanje. Novinar je primer že uradno prijavil policiji, kjer je podal izjavo o napadu in domnevnem ropu, medtem ko so se napetosti na območju tržnice Kasoa po požaru in spopadih še povečale. Odločen odziv vlade in medijskih združenj kaže na resnost razmer glede varnosti novinarjev v regiji.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Po smrtnem streljanju ženske s strani agenta ICE v Minneapolisu so se protesti nadaljevali. Protestniki so izrazili ogorčenje, državni in lokalni uradniki pa so zahtevali odhod več kot 2000 imigracijskih agentov, ki so bili tam nameščeni. Zvezni agenti naj bi provocirali protestnike in razmetavali orožje.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Po požaru v Crans-Montani se številne žrtve še vedno borijo za življenje in se spopadajo s posledicami dogodka. Strokovnjakinja za travme dogodek primerja s katastrofo na letalskem mitingu v Ramsteinu leta 1988, kar poudarja dolgotrajne psihične in fizične posledice za preživele. Psihološka in fizična rehabilitacija žrtev bo dolgotrajna in zahtevna. Takšni dogodki pogosto povzročijo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), tesnobo, depresijo in druge duševne motnje, ki lahko trajno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Poleg neposrednih poškodb se žrtve pogosto spopadajo tudi z izgubo premoženja, spremembo socialnega statusa in občutkom negotovosti, kar dodatno otežuje njihovo okrevanje. Primerjava z Ramsteinom nakazuje, da bodo žrtve potrebovale celovito podporo, vključno s specialističnim zdravljenjem in socialno reintegracijo, da bi se lahko čim bolj uspešno vrnile v normalno življenje. Dolgoročne posledice takšnih dogodkov so lahko tudi gospodarske, saj prizadete osebe morda ne bodo mogle ponovno v celoti delovati v družbi in na trgu dela.

Družinski izlet k zamrznjenemu slapu v Nemčiji se je končal s hudo nesrečo, ko se je z višine odlomila ogromna ledena sveča in zadela dečka. Incident se je zgodil nepričakovano med ogledom naravne znamenitosti, ki je zaradi nizkih temperatur privabila številne obiskovalce. Starši in prisotni reševalci so se odzvali takoj in otroku nudili prvo pomoč, preden so ga prepeljali v bolnišnico. Zaradi teže in hitrosti padajočega ledu je deček utrpel resne poškodbe, vendar so zdravstvene službe potrdile, da je njegova oskrba stekla hitro. Lokalne oblasti so po dogodku izdale opozorilo o nevarnostih, ki jih prinaša taljenje ledu na strmih predelih in naravnih slapovih. Policija in gorska reševalna služba sta zavarovali območje, da bi preprečili nadaljnje nesreče. Deček ostaja na zdravljenju v bolnišnici, njegovo stanje pa pozorno spremljajo. Dogodek poudarja nepredvidljivost naravnih pojavov v zimskem času, predvsem na območjih, kjer se led kopiči na nestabilnih površinah.

Na Belojarskem akumulacijskem jezeru v Sverdlovski oblasti v Rusiji se je zgodila huda nesreča, ko sta dva moška med vožnjo s snežnimi sanmi zapeljala na tanek led in prepadla v vodo. Po podatkih tiskovne službe regionalnega ministrstva za izredne razmere (MČS) so reševalci iz vode uspeli izvleči le eno osebo, ki pa je kasneje umrla. Iskanje drugega moškega, ki je po padcu v vodo izginil, se pod vodstvom potapljaških in reševalnih ekip nadaljuje. Lokalne oblasti so ob tem ponovno opozorile na nevarnost gibanja po zaledenelih vodnih površinah, ki v tem letnem času zaradi temperaturnih nihanj niso dovolj trdne za težja vozila. Nesreča se je zgodila na območju, ki je priljubljeno za rekreacijo, vendar reševalci poudarjajo, da vozniki pogosto precenjujejo debelino ledene odeje, kar vodi v tragične dogodke s smrtnim izidom. Identiteti obeh moških javnosti še nista bili razkriti.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Ţoiu je uradno izrekla sožalje družini mladega romunskega državljana, ki je izgubil življenje v tragičnem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ministrica je ob tem izpostavila pomen solidarnosti in hitre pomoči v takšnih nesrečah. Poleg sožalja se je ministrica osebno zahvalila tudi Georgeu, romunskemu prostovoljcu, ki je nesebično pomagal pri reševanju v noči požara. Po navedbah romunskega ministrstva je Ţoiu stopila v stik s prostovoljcem, da bi pohvalila njegovo junaško ukrepanje in pripravljenost pomagati rojakom v stiski. Incident v švicarskih Alpah je sprožil val odzivov v romunski javnosti, pri čemer so oblasti zagotovile vso potrebno konzularno podporo prizadetim družinam in vpletenim posameznikom.

V švicarskem letovišču Crans-Montana je med praznovanjem silvestrovega izbruhnil obsežen požar, v katerem je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi. Zaradi resnosti poškodb in velikega števila žrtev so morali nekatere ponesrečence prepeljati na zdravljenje v tujino. Klinike v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so že sprejele prve paciente, ki potrebujejo specializirano medicinsko oskrbo. Švicarske oblasti in reševalne službe so se v novoletni noči spopadale z zahtevno intervencijo, med katero so evakuirali številne goste prizorišča. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko se zdravstvene ustanove v več državah koordinirajo pri oskrbi tistih s hujšimi opeklinami in drugimi poškodbami, ki so posledica ognja in dima.

V nemškem mestu Lemgo so gasilci posredovali zaradi puščanja plina, ki ga je povzročila okvara ogrevalnega sistema v stanovanjski hiši. Incident se je zgodil po tem, ko je naprava v prostor začela sproščati ogljikov monoksid, kar je resno ogrozilo stanovalce. Tri osebe so zaradi vdihavanja nevarnih snovi potrebovale nujno medicinsko pomoč in so bile prepeljane v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Gasilci so ob prihodu na prizorišče izmerili izjemno visoke koncentracije strupenega plina, zato so nemudoma začeli s prezračevanjem celotnega objekta. Stanovanjska hiša je bila začasno izpraznjena, dokler nivoji ogljikovega monoksida niso padli na varno raven. Preiskava o natančnem vzroku tehnične napake na grelnem telesu še poteka, pristojne službe pa ob tem opominjajo na pomembnost rednega vzdrževanja plinskih in kurilnih naprav, zlasti v zimskem obdobju.

V mestu Kaohsiung na Tajvanu se je v dopoldanskih urah zgodil nenavaden incident, ko so uslužbenci bencinske črpalke v okrožju Lingya v luksuznem vozilu znamke Mercedes-Benz našli nezavestnega moškega. 50-letni moški s priimkom Lin je ob 10.19 pripeljal svoje vozilo v avtomatsko avtopralnico, vendar se po končanem postopku pranja vozilo ni premaknilo naprej proti delovnemu mestu za brisanje. Zaposleni so ob približanju vozilu opazili, da moški nepremično leži na voznikovem sedežu, zato so nemudoma poklicali nujno medicinsko pomoč. Reševalci, ki so prispeli na kraj dogodka, so ugotovili, da moški ne kaže znakov življenja, saj mu je srce prenehalo biti in ni več dihal. Moškega so nemudoma prepeljali v bližnjo bolnišnico na nujno oživljanje. Dogodek se je zgodil v času, ko se tajvanske oblasti spopadajo z vse večjim številom incidentov v prometu in javnih prostorih, policija pa trenutno še preiskuje natančen vzrok za nenadno izgubo zavesti in smrtno nevarnost, v kateri se je znašel voznik. Identiteta moškega je bila potrjena, preiskovalci pa preverjajo tudi morebitno predhodno zdravstveno stanje žrtve.

Preiskovalci sumijo, da so požar v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, povzročile kresničke na steklenicah šampanjca. Med pogrešanimi je tudi grški najstnik.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

V 76. letu starosti je umrl Joseph E. McGettigan III, priznani pensilvanski tožilec, ki je vodil odmevne kazenske postopke proti nekdanjemu nogometnemu trenerju Jerryju Sanduskyju in dediču kemijskega imperija Johnu du Pontu. McGettigan je umrl 31. decembra v predmestju Filadelfije, njegovo smrt pa je potrdila pogrebna služba v East Norritonu. V svoji karieri je zasedal vidne položaje, med drugim je služil kot višji namestnik generalnega tožilca in pomočnik okrožnega tožilca v okrožju Delaware. Njegov najbolj odmeven primer je bila obsodba Jerryja Sanduskyja leta 2012 zaradi spolnih zlorab otrok. Kot glavni tožilec je McGettigan v zaključnem govoru porotnikom predstavil fotografije žrtev in poudaril grozovito naravo njegovih dejanj, kar je vodilo do obsodbe v 45 od 48 točk obtožnice. Pred tem, leta 1996, je uspešno preganjal Johna du Ponta zaradi umora olimpijskega rokoborca Davida Schultza. Kljub du Pontovemu duševnemu stanju je McGettigan dosegel obsodbo za umor tretje stopnje, s čimer je utrdil svoj ugled nepopustljivega pravnika v zapletenih in medijsko izpostavljenih procesih.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Ameriški uradniki in senatorji so potrdili, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli pridržale predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale iz države, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Namestnik zunanjega ministra Christopher Landau in senator Tom Cotton sta javnosti sporočila, da je zunanji minister Marco Rubio potrdil Madurovo aretacijo. Po navedbah ameriških predstavnikov bo Maduro stopil pred sodišče zaradi obtožb o zločinih proti ameriškim državljanom in drugih kriminalnih dejanj. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Washingtona za odstranitev Madura z oblasti. Senatorji so poudarili, da se mora začasna vlada v Venezueli zdaj odločiti, ali bo nadaljevala sodelovanje z zavezniki, kot sta Iran in Kuba, ali pa se bo vrnila v mednarodno skupnost kot demokratična država. Kljub aretaciji pa zunanje ministrstvo trenutno ne predvideva dodatnih vojaških ukrepov znotraj venezuelskega ozemlja.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča z ostrimi kritikami, saj so se številni posamezniki, ki jih je pomilostil, v kratkem času ponovno znašli v kazenskih postopkih. Med njimi izstopajo napadalci na ameriški Kapitol z dne 6. januarja 2021, ki so kljub predsedniški milosti nadaljevali s protizakonitimi dejavnostmi. Zachary Alam bo januarja stopil pred sodišče zaradi novega primera vloma v Virginiji, medtem ko je Christopher Moynihan iz New Yorka le nekaj mesecev po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem vodji demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeemu Jeffriesu. John Banuelos, ki je med napadom na Kapitol streljal v zrak, je bil ponovno aretiran zaradi vpletenosti v primer ugrabitve v Utahu, DNK analiza pa ga je povezala tudi s spolnim napadom iz leta 2018. Poleg udeležencev nemirov Trump svojo pravico do pomilostitev širi tudi na posameznike, povezane z organiziranim kriminalom in preiskavo Roberta Muellerja. Odvetnik David Schoen, ki je v preteklosti zastopal Jeffreyja Epsteina in Rogerja Stona, si prizadeva za izpustitev dveh članov mafijske družine Colombo, ki prestajata dosmrtno zaporno kazen. Hkrati je zvezni sodnik odredil pripor za Briana Cola, ki je obtožen podstavljanja bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke. Sodišče je presodilo, da bi izpustitev Cola, ki je leta kopičil material za izdelavo eksplozivnih naprav, pomenila preveliko tveganje za javno varnost. Kritiki ob tem opozarjajo na domnevno nesposobnost pravne ekipe pod Trumpovim okriljem, saj so številne obtožnice v drugih primerih padle na sodiščih.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v objavljenem posnetku zaslišanja pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA razkril podrobnosti svojih preiskav proti Donaldu Trumpu. Smith je med osemurnim pričanjem, ki se je odvilo za zaprtimi vrati 17. decembra, poudaril, da so bili njegovi kazenski postopki vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Iz posnetkov, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, je razvidno, da je Smith odločno zavračal poskuse predsednika odbora Jima Jordana, da bi spodkopal legitimnost preiskav o dogodkih 6. januarja in ravnanju s tajnimi dokumenti. Med zaslišanjem je Smith pojasnil, da so bili izpiski telefonskih klicev članov kongresa, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo, saj so kazali na resnost razmer med napadom na Kapitol. Smith je navedel izjave Marka Meadowsa o tem, da so bili prisotni takrat prvič vidno prestrašeni, kar je potrjevalo naravo dogodka. Tožilec se je prav tako držal strogih pravnih omejitev, saj zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni želel odpreti drugega dela poročila o Trumpovih domnevnih kaznivih dejanjih. Analitiki ocenjujejo, da so republikanci skušali z objavo posnetka na praznični večer zmanjšati pozornost javnosti na vsebino, ki po njihovem mnenju ne koristi njihovi politični agendi.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Po usodnem streljanju Renee Nicole Good s strani agenta ICE v Minneapolisu se je odzvalo več uradnikov. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Sekretar za domovinsko varnost Kristi Noem je sporočil, da agenti ICE ne bodo zapustili države. Uprava Trumpa je sprožila največjo operacijo izvrševanja priseljevanja doslej in v območje Minneapolisa napotila 2000 zveznih agentov.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Tajvansko ustavno sodišče je izdalo svojo prvo razsodbo v letu 2026, s katero je zaščitilo pravico priprtih oseb do pritožbe. Odločitev so sprejeli le štirje sodniki pod vodstvom vršilca dolžnosti predsednika sodišča Xieja Ming-yanga, medtem ko trije sodniki pri posvetovanju niso sodelovali. Razsodba je razveljavila prejšnjo odločitev sodišča v Pingtungu in potrdila, da morajo imeti obdolženci v priporu zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Operativnost sodišča je bila omogočena po tem, ko je ustavno sodišče 19. decembra lani razveljavilo sporne spremembe zakona o ustavnem postopku, ki sta jih uveljavili opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP). Omenjene spremembe bi v praksi onemogočile delovanje sodišča ob nepopolni sestavi, vendar je sodišče razsodilo, da ustavni organ ne sme biti blokiran. Kljub pravni zmagi za zagovornike človekovih pravic opozicija ostro kritizira delovanje okrnjene sestave sodnikov, kar po njihovem mnenju krni neodvisnost in legitimnost sodstva.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Ameriška zvezna služba za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu v sredo ustrelila in ubila 37-letno Renee Nicole Macklin Good, ki je bila ameriška državljanka in mati treh otrok. Incident se je zgodil na zasneženi ulici, ko se je žrtva vračala domov, potem ko je svojega šestletnega sina odložila v šoli. Macklin Goodova, ki se je pred kratkim preselila v Minnesoto iz Misurija, je bila pesnica in pevka brez predhodnih kazenskih ovadb, povezanih z zakonom. Administracija predsednika Donalda Trumpa je žrtev po dogodku označila za »domačo teroristko«, kar je v javnosti sprožilo buren odziv in ogorčenje. Družinski člani in prijatelji so njene navedbe zavrnili in jo opisali kot izjemno prijazno osebo ter ljubečo mater. Njena mati, Donna Ganger, je poudarila, da je bila Renee ena najprijaznejših oseb, kar jih je poznala, ter da njena smrt pušča globoko praznino v življenju njenih treh otrok. Smrt Macklin Goodove je ponovno sprožila razprave o pooblastilih in ravnanju agentov službe ICE v ameriških mestih. Lokalna skupnost in širša javnost zahtevata odgovore o okoliščinah streljanja, saj podrobnosti o tem, zakaj so se zvezni agenti sploh spopadli z žrtvijo, ostajajo nejasne. Dogodek se je zgodil v času poostrene retorike glede priseljevanja in zveznega pregona v Združenih državah Amerike.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) je v sredo v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Macklin Good, državljanko Združenih držav Amerike in mater treh otrok. Dogodek se je zgodil kmalu po tem, ko je žrtev svojega šestletnega sina odložila v šoli. Predstavniki Trumpove administracije so pokojno označili za domnevno domačo teroristko, ki naj bi z avtomobilom skušala povoziti zvezne agente, vendar njena družina te obtožbe odločno zavrača. Macklin Goodova se je v Minnesoto pred kratkim preselila iz Colorada, po besedah njene matere pa ni bila vključena v proteste proti migracijski politiki trenutne vlade. Opisala jo je kot sočutno osebo, ki je bila pesnica in pisateljica. Podatki kažejo, da žrtev v preteklosti ni bila kazensko obravnavana, njena smrt pa je v zadnjih 24 urah sprožila val ogorčenja v javnosti. Preiskava incidenta še poteka, medtem ko se krepijo napetosti glede metod dela agencije ICE v urbanih okoljih. Lokalna skupnost in aktivisti zahtevajo večjo preglednost in odgovornost zveznih organov, saj se navedbe oblasti o domnevnem napadu z vozilom ne ujemajo s pričevanji bližnjih o naravi in življenju pokojne.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Indijske oblasti so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora Tihar v New Delhiju izpustile aktivistko Gulfisho Fatimo in štiri druge obtožence, ki so bili zaprti zaradi domnevne zarote v povezavi z nemiri v severovzhodnem delu prestolnice leta 2020. Izpustitev je sledila po tem, ko je sodišče potrdilo, da so vsi obtoženci izpolnili pogoje za varščino v višini 200.000 rupij in predložili potrebna jamstva. Policija je pred izpustitvijo opravila temeljit pregled dokumentacije in poroštev. Med izpuščenimi je tudi Shahdab Ahmed, medtem ko peta oseba, ki ji je bila prav tako odobrena varščina, še ni opravila vseh formalnosti pred sodiščem. Postopki so se zavlekli zaradi strogih preverjanj, ki jih je izvajala lokalna policija, vendar je sodišče ugotovilo, da so bili vsi zakonski pogoji za prostost izpolnjeni. Kljub izpustitvi te skupine vrhovno sodišče v ponedeljek ni ugodilo prošnjam za izpustitev vidnejših aktivistov Umara Khalida in Sharjeela Imama. Primer temelji na obtožbah o širši zaroti, ki naj bi sprožila nasilne proteste pred štirimi leti. Odločitev vrhovnega sodišča o podelitvi varščine po dolgotrajnem priporu brez sojenja predstavlja pomemben pravni preobrat v obravnavi obtožencev po strogem protiterorističnem zakonu. Aktivisti so v priporu preživeli več let, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o človekovih pravicah v Indiji.

Sodišče na Tajvanu je razsodilo v korist ženske, ki se je s škarjami ubranila poskusa posilstva s strani svojega zunajzakonskega partnerja. Moški, identificiran kot Yang, je po neuspešnem prigovarjanju k spolnemu odnosu fizično napadel žrtvijo, ji raztrgal spodnje perilo in jo poškodoval po obrazu. Žrtev se je napadu uprla tako, da je napadalca ugriznila v prst in ga ranila s škarjami, kar je privedlo do njegove ustavitve. Medtem ko je bil Yang zaradi poskusa posilstva na prvi stopnji obsojen na dve leti zaporne kazni, se je žrtev sprva soočila z obtožnico zaradi povzročitve telesnih poškodb. Tožilstvo je sprva trdilo, da je bila uporaba škarij nesorazmerna, saj naj bi se napad v tistem trenutku že končal, vendar je sodnik takšno argumentacijo zavrnil. Sodišče je v sodbi poudarilo, da je dejanje predstavljalo nujno obrambo, saj je obstajala neposredna nevarnost ponovnega napada. Sodnik je izpostavil, da žrtev v stanju visokega stresa in strahu ni mogla objektivno oceniti, ali se je agresija popolnoma končala, zato je bila njena reakcija upravičena in zakonsko dopustna oblika samoobrambe.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil v Rusiji zaprt od junija 2024, se je vrnil v Pariz. Ruske oblasti so objavile video posnetek izmenjave Vinatierja za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je v spremstvu soproge Cilie Flores prispel v New York, kjer ga čaka sojenje pred zveznim sodiščem. Letalo Boeing 757, ki ju je prepeljalo iz vojaškega oporišča Guantanamo, je pristalo v letalskem oporišču Stewart National Guard v zvezni državi New York. Ob pristanku so letalo nemudoma obkolili številni agenti ameriških zveznih agenc, vključno s predstavniki FBI in agencije za boj proti drogam DEA. Po navedbah ameriških virov so se preiskovalci vkrcali na letalo takoj po pristanku, da bi izvedli postopke predaje obtožencev v sodno pridržanje. Maduro in Floresova se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred obtožbami o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njun prihod v Združene države Amerike je neposredna posledica nedavne vojaške operacije, v kateri so ameriške specialne sile v Caracasu zajele oba obtoženca. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in sledi večletnim ameriškim prizadevanjem za odstavitev Madura s položaja predsednika Venezuele. Pričakuje se, da bo proces na zveznem sodišču v New Yorku pritegnil izjemno pozornost mednarodne javnosti in močno vplival na nadaljnji politični razvoj v latinskoameriški regiji.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Nigerijska komisija za policijske službe (PSC) je izdala uradno opozorilo glede poskusov izsiljevanja kandidatov, ki se potegujejo za zaposlitev v nigerijskih policijskih silah (NPF). Po navedbah vodje protokola in odnosov z javnostmi na sedežu PSC v Abuji, Tortyja Njokuja Kaluja, so prejeli več poročil o spletnih kavarnah in posameznih agentih, ki kandidatom za registracijo nezakonito zaračunavajo visoke zneske. Ti zneski naj bi dosegali 15.000 nigerijskih nairov (približno 9 evrov) ali več. Komisija je v izjavi za javnost poudarila, da je celoten postopek prijave za zaposlitev v policiji popolnoma brezplačen. Institucija je kandidate pozvala, naj ne nasedajo prevarantom in naj ne plačujejo nobenih pristojbin za storitve, ki bi morale biti dostopne brez stroškov. Ukrep je bil sprejet po tem, ko so se pojavile informacije o razširjenih zlorabah v spletnih centrih, kjer so nepošteni posamezniki izkoriščali nevednost iskalcev zaposlitve. S tem odločnim korakom želi PSC zaščititi integriteto zaposlovalnega postopka in zagotoviti, da revščina ali prevare ne bi preprečile usposobljenim posameznikom vstopa v varnostne sile. Organi pregona bodo pozorno spremljali dejavnosti spletnih kavarn in proti kršiteljem, ki izkoriščajo kandidate, ustrezno ukrepali.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Sodišče v Istanbulu je v torek, 2. januarja 2024, odredilo pripor za 67 oseb, ki so bile pridržane zaradi suma sodelovanja s teroristično skupino Islamska država (IS). Po poročanju turškega časnika Cumhuriyet so oblasti osumljence aretirale v okviru obsežnih varnostnih operacij, ki so bile usmerjene v zatiranje dejavnosti te skrajne skupine v Turčiji. Pridržani se bodo morali zagovarjati zaradi suma članstva v teroristični organizaciji in načrtovanja dejavnosti, ki ogrožajo državno varnost. Operacija predstavlja nadaljevanje odločnega ukrepanja turških varnostnih organov proti spečim celicam Islamske države, ki so v preteklosti v državi izvedle več krvavih napadov. Turško tožilstvo je zbralo dokazni material, na podlagi katerega je sodišče po zaslišanjih potrdilo podaljšanje pridržanja za omenjeno število osumljencev. Ukrep sodišča sledi obsežnim racijam, ki so se v zadnjih dneh zvrstile po celotni državi, s poudarkom na Istanbulu kot ključnem mestnem središču.