Število prošenj za azil v Evropski uniji se je v letu 2025 po prvih razpoložljivih podatkih močno zmanjšalo. Statistične analize kažejo na opazen upad števila migrantov, ki so v državah članicah uradno zaprosili za mednarodno zaščito, kar predstavlja preobrat v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili migracijski pritiski precej višji. Zmanjšanje števila prosilcev za azil strokovnjaki pripisujejo različnim dejavnikom, vključno s strožjim nadzorom na zunanjih mejah unije in spremembami v migracijskih politikah nekaterih ključnih držav članic. Kljub splošnemu trendu upadanja pa evropske institucije opozarjajo, da je za dolgoročno stabilnost potreben usklajen pristop k upravljanju meja. Uradni podatki so še vedno v fazi končne obdelave, vendar predhodne številke potrjujejo, da so se migracijski tokovi v Evropo stabilizirali. Ta razvoj dogodkov bi lahko vplival na prihodnje razprave o azilni reformi znotraj Evropske unije, saj države članice zdaj iščejo načine za vzdržno obravnavo tistih, ki so že v postopku.

V petek popoldne je na območju glavne železniške postaje v Celovcu prišlo do fizičnega obračuna med več moškimi, ki se je končal z napadom z nožem. Po navedbah avstrijske policije je 16-letni državljan Sirije z ostrim predmetom napadel in poškodoval svojega 18-letnega rojaka. Slednjega so po nujni oskrbi na kraju dogodka prepeljali na zdravljenje v celovško kliniko. Policisti so osumljenega 16-letnika kmalu po incidentu pridržali, trenutno pa se nahaja v centru za pridržanje. Motiv za spor, ki je prerasel v nasilje, javnosti še ni znan, preiskava okoliščin dogodka pa še poteka. Incident je povzročil prenehanje mirnega vzdušja na sicer prometnem prometnem vozlišču v središču koroške prestolnice. Dogodek odraža širše varnostne izzive na javnih mestih v regiji, kjer so bili v preteklem obdobju že zabeleženi podobni primeri nasilja. Organi pregona so ob tem poudarili, da so hitro posredovali in preprečili nadaljnje ogrožanje mimoidočih, žrtev pa po zadnjih podatkih ni v smrtni nevarnosti.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Šolski sistem v Minneapolisu bo družinam za en mesec omogočil možnost šolanja na daljavo zaradi dejavnosti zveznih priseljenskih organov v mestu. Vodstvo šolskega okrožja je o svoji odločitvi obvestilo učitelje v četrtek pozno zvečer, potem ko je administracija predsednika Trumpa na območje napotila 2000 agentov za priseljevanje. Možnost učenja prek spleta bo staršem in učencem na voljo do 12. februarja. Začasni načrt predvideva, da bodo učitelji sočasno izvajali pouk v učilnicah za prisotne učence in prek spletnih povezav za tiste, ki bodo ostali doma. Ukrep je neposreden odziv na strah v skupnosti, ki se je stopnjeval po nedavnem tragičnem dogodku, v katerem je zvezni agent ustrelil lokalno prebivalko. Starši in izobraževalci opozarjajo, da so poostreni ukrepi priseljenske službe v ameriških mestih že povzročili opazen upad obiska v šolah. Skupnost v Minneapolisu se trenutno spopada z visoko stopnjo negotovosti, saj prisotnost velikega števila zveznih agentov vpliva na vsakodnevno življenje in dostop do izobraževanja. Šolsko okrožje želi z uvedbo hibridnega modela zagotoviti kontinuiteto izobraževalnega procesa za vse otroke, ne glede na njihov pravni status ali strah pred morebitnimi postopki zveznih oblasti.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Število oseb, ki so v letu 2025 na Švedskem zaprosile za azil, se je zmanjšalo za 30 odstotkov, s čimer je doseglo najnižjo raven v zadnjih štirih desetletjih. Po podatkih švedske vlade je to najmanjše število prosilcev od leta 1985, kar odraža strožjo usmeritev države na področju migracijske politike. Desnosredinska vlada je ob tem napovedala, da namerava v letošnjem letu pravila za pridobitev azila še dodatno zaostriti. Napovedane spremembe zakonodaje prihajajo v času priprav na splošne volitve, ki bodo potekale septembra in za katere analitiki napovedujejo negotov izid. Vprašanje migracij ostaja ena ključnih tem predvolilnega boja, saj si trenutna koalicija prizadeva ohraniti podporo volivcev z obljubami o večjem nadzoru nad priseljevanjem. Švedska, ki je nekoč veljala za eno najbolj odprtih držav za begunce, tako nadaljuje trend preobrazbe v državo z restriktivnim azilnim sistemom. Trend upadanja prošenj je po mnenju strokovnjakov posledica kombinacije strožjih nacionalnih ukrepov in širših evropskih migracijskih trendov. Vlada poudarja, da je zmanjšanje pritiska na azilni sistem nujno za zagotavljanje boljše integracije tistih, ki v državi že bivajo, ter za ohranjanje socialne stabilnosti pred prihajajočim volilnim ciklusom.

Grške oblasti so na obali otoka Samos odkrile truplo sedemletne deklice iz Sudana, ki je bila pogrešana od božiča. Otrok je v morje padel med nevarno plovbo čolna z migranti, ki so poskušali prečkati Egejsko morje. Truplo so našli na plaži po večdnevnem iskanju, ki so ga ovirale neugodne vremenske razmere in nevaren teren ob obali. Lokalna obalna straža in policija sta nemudoma sprožili preiskavo o okoliščinah tragičnega dogodka, ki je ponovno opozoril na nevarnosti migracijskih poti v tem delu Sredozemlja. Po prvotnih informacijah je bila deklica del večje skupine ljudi, ki so se v upanju na azil v Evropski uniji odpravili s turške obale proti bližnjim grškim otokom. Ta dogodek predstavlja zadnjo v nizu tragedij na morju, kjer prenatrpani in tehnično neustrezni čolni pogosto podležejo valovom. Grške oblasti so poudarile, da nadaljujejo s prizadevanji za nadzor meja, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost vzpostavitve varnejših poti za begunce in iskalce azila.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

Ministrstvo za promet Združenih držav Amerike je opozorilo zvezno državo Severna Karolina, da bi lahko izgubila skoraj 50 milijonov dolarjev zveznih sredstev, če ne prekliče komercialnih vozniških dovoljenj, izdanih nekvalificiranim priseljencem. Odločitev sledi reviziji, ki je razkrila resne nepravilnosti pri izdaji dovoljenj za vožnjo tovornjakov in avtobusov. Severna Karolina je že deveta zvezna država, ki se je znašla pod drobnogledom v okviru širšega nacionalnega nadzora, ki ga je lani sprožil prometni minister Sean Duffy. Preiskava se je začela po tragični nesreči na Floridi avgusta lani, v kateri so umrle tri osebe. Nesrečo je povzročil voznik tovornjaka, ki ni imel dovoljenja za bivanje v državi in je izvedel prepovedano polkrožno obračanje. Ta dogodek je sprožil vsesplošno revizijo postopkov izdajanja dovoljenj po vsej državi, da bi zagotovili, da težka vozila upravljajo le ustrezno usposobljeni in zakonito pooblaščeni vozniki. Revizija petdesetih naključno izbranih komercialnih vozniških dovoljenj, ki jih je Severna Karolina izdala priseljencem, je pokazala, da je bilo več kot pol dokumentov spornih. Zvezne oblasti zdaj od države zahtevajo takojšnje ukrepanje in odpravo nepravilnosti, sicer bodo ustavile izplačila načrtovanih finančnih sredstev za prometno infrastrukturo. Primer izpostavlja napetosti med zvezno zakonodajo in praksami posameznih držav pri upravljanju dokumentov za tujce.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Policija v New Delhiju je v četrtek aretirala dodatnih šest oseb, ki so bile vpletene v nasilne izgrede med rušenjem objektov mestne uprave v bližini mošeje Faiz-e-Ilahi na območju vrat Turkman. S temi aretacijami se je skupno število pridržanih v povezavi z incidentom povzpelo na enajst, preiskovalci pa si prizadevajo identificirati vse vpletene v napade na uradne osebe. Organi pregona so doslej identificirali približno 30 oseb, ki so sodelovale pri metanju kamenja in drugem nasilju, ki je izbruhnilo med izvajanjem občinskih del. Med identificiranimi je po navedbah policije tudi poslanec stranke Samajwadi Party (SP), ki ga nameravajo v kratkem poklicati na zaslišanje zaradi morebitne vloge pri spodbujanju nemirov. Nasilni dogodki so se zgodili v enem izmed zgodovinskih delov indijske prestolnice, kjer so napetosti narasle zaradi odločitve mestnih oblasti o odstranitvi določenih struktur. Policija nadaljuje z operacijami za vzpostavitev reda in miru ter zagotavlja, da bodo vsi odgovorni za napade na policiste in uničevanje javne lastnine privedeni pred sodišče. Razmere na območju ostajajo pod strogim nadzorom varnostnih sil.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

V regiji Afar na severovzhodu Etiopije se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo najmanj 22 ljudi, še 65 oseb pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila, ko se je prevrnil tovornjak, ki je prevažal nezakonite migrante. Po navedbah lokalnih oblasti so poškodovanim že zagotovili nujno medicinsko pomoč v bližnjih zdravstvenih ustanovah. Preiskava dogodka kaže, da je bila nesreča neposredno povezana z dejavnostmi nezakonitega tihotapljenja ljudi, ki je v tem delu Afrike pogost pojav. Etiopski uradniki so ob tem dogodku ponovno izdali opozorila o nevarnostih nezakonitih migracij in napovedali strožje ukrepe proti tihotapskim mrežam, ki izkoriščajo ranljive skupine ljudi za nevaren prevoz v neustreznih vozilih. Regija Afar sicer velja za ključno tranzitno točko za migrante, ki si želijo doseči Arabski polotok.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

Gláucio Ventura Tiago, 23-letni branilec nizozemskega nogometnega kluba RBC, je v svojem življenju prehodil pot od negotovosti v detencijskem centru do statusa športnega heroja. Pred desetimi leti se je takratni deček soočal z resno grožnjo izgona iz države, saj je otroštvo preživljal v različnih centrih za azilante. Njegova usoda je bila dolgo negotova, vendar mu je po dolgotrajnih birokratskih postopkih in javni izpostavljenosti uspelo ostati na Nizozemskem. Danes Ventura Tiago uživa v uspehih na nogometnih zelenicah, kjer navijači na razprodanih stadionih vzklikajo njegovo ime in razvijajo transparente z njegovo podobo. V svojem čustvenem pričevanju je nogometaš opisal težke trenutke izolacije in strah pred izgubo vseh prijateljev ter okolja, ki ga je poznal. Kljub težkim življenjskim preizkušnjam v mladosti je poudaril, da nikoli ni izgubil ljubezni do nogometa, ki mu je služil kot zatočišče in pot do integracije v družbo.