Volodimir Zelenski se je preko videokonference pogovarjal z Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji, pri čemer so razpravljali o povečanju pritiska na Rusijo. Zelenski je ponovno obtožil Rusijo, da zavlačuje srečanje med njim in Putinom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker Madžarska in Slovaška še vedno kupujeta rusko nafto.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.

Po pogovoru med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom naj bi Rusija načrtovala zavzetje celotnega Donbasa, če ga Ukrajina ne bo prostovoljno prepustila. Medtem pa je na Poljskem prišlo do kritik vodje Zveze Ukrajincev na račun Nawrockega, na kar se je odzval tiskovni predstavnik predsednika.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

Združene države Amerike so pripravljene Ukrajini zagotoviti obveščevalne podatke, nadzor nad bojiščem ter sredstva za zračno obrambo kot del varnostnih jamstev po koncu vojne. Ta podpora bo zagotovljena, če bodo evropske države pripravljene napotiti več deset tisoč vojakov. Washington s to potezo nakazuje pomembno spremembo v svoji strategiji pomoči Ukrajini, usmerjeno v zaščito države po koncu spopadov.

V Italiji so aretirali 49-letnega ukrajinskega državljana Serhija K., ki naj bi bil eden od glavnih organizatorjev sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 leta 2022. Aretacija je bila izvedena skoraj tri leta po sabotaži.

Madžarska meni, da Ukrajina ne bi smela postati članica Evropske unije. Medtem pa naj bi Ukrajina načrtovala nakup ameriškega orožja, pri čemer naj bi uporabila denar iz Evrope. Geopolitični analitik Glenn Diesen kritizira ta načrt in ga označuje kot nepremišljen poskus konfrontacije z Rusijo z orodji, ki jih Evropejci ne posedujejo, ter usposabljanje ukrajinskih vojakov.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

Nemčija bo počakala s sprejetjem odločitve o morebitni vojaški pomoči Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja. Pripravljena je okrepiti finančno podporo in usposabljanje ukrajinskih sil, vendar bo o nadaljnji vojaški pomoči odločala šele, ko bo jasen okvir varnostnih jamstev za Ukrajino.

Donald Trump je ponovil obtožbe proti Ukrajini, češ da je začela vojno z Rusijo, in dejal, da sta za tango potrebna dva. Po srečanju z Donaldom Trumpom je Vladimir Putin dejal, da bi Rusija in ZDA lahko okrepili gospodarsko sodelovanje, medtem pa naj bi ExxonMobil pregovarjal z Rosneftom o vrnitvi v Rusijo.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih in premikih v evropski politiki in varnosti. Italijanski medij poroča o koncu ameriške prevlade in zahodni militarizaciji. V Nemčiji se razpravlja o ponovnem vzponu kot vojaške sile, medtem ko obrambni minister kritizira predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi izjav o vojaških možnostih za Ukrajino. Poleg tega nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki živi v ruskem izgnanstvu, kritizira prizadevanja Ukrajine za vstop v NATO.

Analize kažejo, da se možnosti za mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo zmanjšujejo, saj obe strani nista pripravljeni na kompromise. Donald Trump je glede Ukrajine v štirih dneh spremenil svojo retoriko, kar je zmanjšalo upanje na njegovo posredovanje. Vladimir Putin izhaja kot zmagovalec iz trenutne situacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Po poročilih poljskega portala nczas.com se izraelska vojska pripravlja na obsežno operacijo v Gazi in je izdala ukaz o takojšnji evakuaciji. Medtem v Sloveniji, natančneje v Portorožu, poteka konferenca Icampp, na kateri Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani gosti znanstvenike iz izraelskega tehnološkega inštituta Technion. Spletni portal rdecapesa.com izpostavlja, da je Technion ključni akter pri razvoju tehnologij, ki jih izraelski orožarji uporabljajo za proizvodnjo orožja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi s tem pritisnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hkrati pa naj bi Evropska unija leta 2025 Ukrajini namenila rekordno vojaško pomoč, s čimer bi podprla državo v obrambi pred rusko agresijo. Nemčija in druge članice EU naj bi za to namenile velike vsote denarja.

Glede na najnovejše ankete, ki jih je izvedla agencija IBRiS za 'Rzeczpospolito', večina poljskih državljanov nasprotuje vključitvi Ukrajine v NATO. Različne politične opcije, vključno z volivci strank PiS, Konfederacije in Razem, izražajo zadržanost glede te možnosti. Podpora vstopu Ukrajine v NATO je najnižja med volivci opozicije.

Poljska je aktivirala člen 4 Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je v njen zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov, ki so domnevno prileteli iz Belorusije. Premier Donald Tusk je napovedal, da bo Poljska izkoristila člen 4, ki predvideva posvetovanje z zavezniki, če je ogrožena varnost katere od pogodbenic. Zveza NATO je potrdila, da so se posvetovanja že začela in da so zavezniki pripravljeni braniti ozemlje NATO. General Gromadziński je pohvalil odziv vojske in sestrelitev dronov.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Zaradi nedavnih ruskih zračnih napadov je vlada v Kijevu sklicala Nato-Ukrajinski svet. Istočasno naj bi rusko mornariško brezpilotno letalo potopilo skrivno ukrajinsko ladjo Simferopol na kanalu Bâstroe, ki ga je poglobila Ukrajina, blizu meja Nata in EU, ki jih varuje Romunija. Ta incident predstavlja novo taktiko Rusije in je šokiral Kijev.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Palestinska strelca sta na avtobusni postaji v Jeruzalemu ubila šest ljudi in ranila osem. Hamas je streljanje pohvalil kot naravni odziv na izraelske vojaške operacije. Palestinski predsednik Mahmud Abas, Združeni narodi in Evropska unija so obsodili napad. Izraelski premier Netanjahu se je odzval na smrtonosni teroristični napad.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.

Ukrajina je sprožila obsežen napad z droni na več ruskih regij, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruske oblasti trdijo, da je protizračna obramba prestregla 221 dronov, vendar je napad povzročil požare, med drugim tudi v ropnem pristanišču Primorsk v Leningradski oblasti, kjer je zagorelo na ladji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razkril, da se je 26 držav zavezalo prispevati k varnosti Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Vsaka država iz koalicije pripravlja dokumente o svoji udeležbi pri zagotavljanju varnostnih jamstev. Pričakuje se, da bodo tudi ZDA podprle varnostna jamstva in bodo vključene v proces na vseh stopnjah. Macron je dejal, da srečanje med Putinom in Zelenskim ter srečanje Rusije, ZDA, Ukrajine in EU postajata realnost. Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino, niti po koncu vojne z Rusijo.

Donald Trump je napovedal, da bo pomagal Ukrajini, in izrazil prepričanje, da se bo konflikt hitro končal. Poročilo televizije NBC pa navaja, da ZDA razmišljajo o vzpostavitvi varnostne cone na ukrajinskem ozemlju, če bo dosežen mirovni sporazum.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podporo Libanonu pri razoroževanju Hezbolaha in nakazal možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona. Ta ponudba sledi odločitvi libanonske vlade o razorožitvi te šiitske militantne skupine. Izraelska stran je pozitivno ocenila ta korak in izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v regiji.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da tuje vojaške sile ne morejo zagotoviti varnostnih jamstev za Ukrajino. Poleg tega je Rusija izrazila nestrinjanje z morebitno irsko mirovniško misijo v Ukrajini, kar je povzročilo diplomatski spor.

V zadnjih 48 urah naj bi Izrael izvedel več napadov v regiji, vključno z bombardiranjem Gaze, kjer naj bi porušili najmanj 50 stanovanjskih stolpov in ubili več sto ljudi. Napadi naj bi bili izvedeni tudi v Siriji (Homs, Latakia, Palmira), Libanonu (Hermel, Bekaa) in Tuniziji. Medtem se pojavljajo poročila, ki kažejo, da je Izrael igral ključno vlogo pri vzpostavitvi pripovedi, da je Iran odgovoren za napade na judovske ustanove v Avstraliji, kar je poslabšalo odnose med Teheranom in Canberro.

Napetosti med ZDA in Rusijo se zaostrujejo. Po poročanju vtforeignpolicy.com je Trump odobril napotitev raket za napad na Moskvo pod pritiskom Nata in EU, medtem ko libertarianinstitute.org poroča, da večina Američanov ne verjame, da lahko Trump konča vojne v Ukrajini in Gazi. Razmišlja tudi o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno". Zelensky medtem zahteva milijardo dolarjev mesečno od držav Nata za nakup orožja v ZDA, nemško vodstvo pa se "mentalno pripravlja" na dolgo vojno.

Ukrajinski predsednik Zelenski je ponovil, da je po ukrajinski ustavi nemogoče odstopiti ozemlje Rusiji in da bi se o tem lahko razpravljalo le na tristranskem srečanju. Če Rusija to zavrne, bi bilo treba uvesti dodatne sankcije. Pred srečanjem med Trumpom in Zelenskim, ki se ga bodo udeležili tudi evropski in Natovi voditelji, se pojavljajo pozivi k varnostnim jamstvom za Ukrajino, ki bi bila podobna členu 5. Severnoatlantske pogodbe.

Rusija je po skoraj treh desetletjih ponovno aktivirala jedrsko bojno križarko Admiral Nahimov, kar je pomemben trenutek za rusko mornarico. Ukrajinski poslanec pa je priznal, da je država v triletni vojni z Rusijo izgubila "več generacij" vojakov, pri čemer naj bi po nekaterih podatkih število žrtev preseglo 1,7 milijona.

Sodeč po najnovejših anketah na Poljskem, mnenja o tem, ali bi morala Ukrajina pristati na ozemeljske ali politične koncesije Rusiji, ostajajo deljena. Medtem pa v Zagrebu ukrajinski dezerter poziva mlade Hrvate, naj se borijo za Ukrajino, medtem ko sam služi denar na Hrvaškem, kar sproža polemike o upravičenosti pozivanja k žrtvovanju iz udobja tujine.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Evropski poslanec Siegfried Mureșan je opozoril, da Rusija ni v vojni samo z Ukrajino, temveč cilja na celotno Evropo s spioniranjem, hibridnimi napadi in kršitvami zračnega prostora. Njegova izjava sledi incidentom, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske. Medtem je hrvaški notranji minister Davor Božinović poudaril, da Hrvaška ne bo poslala svojih vojakov v Ukrajino, pri čemer se vlada drži načel glede situacije na Bližnjem vzhodu in ruske agresije v Ukrajini.

V Evropskem parlamentu so potekale razprave o Ukrajini, pri čemer je Kaja Kallas izpostavila potrebo po "pravičnem miru" in obljubila boj proti Rusiji. Roberto Vannacci je kritiziral neuspehe EU v zvezi z Ukrajino in pozval k pogajanjem. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, ki podpira članstvo Ukrajine v Evropski uniji in poziva Evropsko komisijo, da čim prej začne pogajanja o pristopnih pogajanjih. Komisija in Parlament sta izrazila pripravljenost za začetek pogajanj o pristopu Ukrajine k EU, pri čemer so ultra-desničarske stranke temu nasprotovale.

Poljska je zahtevala nujno srečanje pod členom 4 Nata, potem ko so ruske drone vdrle v njen zračni prostor. Poljska vojska je nekaj dron sestrelila s pomočjo nizozemskih in italijanskih Natovih letal. Ukrajinski uradniki medtem opozarjajo, da Rusija intenzivira propagandne kampanje, katerih cilj je destabilizacija zahodnih družb in ustvarjanje kaosa. Strokovnjaki menijo, da Nato ni pripravljen na vojno z droni, tudi ker naj bi šlo za polistirenske drone.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je ukazal pospešeno širitev jedrskega arzenala države, kot odgovor na skupne vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki jih vidi kot provokacijo in izraz volje za izzivanje vojne. Kim je poudaril, da se varnostno okolje okoli Severne Koreje zaostruje in zahteva 'hitro širitev' jedrskega programa.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval podjetju Bed, Bath & Beyond zaradi njihove odločitve, da ne bodo odprli fizičnih trgovin v Kaliforniji. Abby Phillip s CNN je kritizirala Scotta Jenningsa zaradi neupoštevanja 'varnostnih ograj'. Predlagano je bilo rešitev za konec 'vojn prerazporejanja okrožij'. Zvezni sodnik je zavrnil prizadevanja Trumpove administracije za izogib odgovornosti glede dokumentov iz preiskave. V reviji Variety so objavili članek o naraščajočem fašizmu v ZDA. V Teksasu so zmanjšali število volišč, medtem ko Trump napada glasovanje po pošti.

Rusija naj bi poslala drone proti Poljski, kar je izzvalo močan odziv Združenih držav Amerike, ki so Poljski zagotovile popolno podporo kot zaveznici v Natu. Dogodek je sprožil dodatno zaskrbljenost glede varnosti v regiji in stopnjevanja napetosti.

Izrael je izvedel zračne napade na Jemen, pri čemer je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Hkrati je Izrael napadel tudi cilje v Katarju, kar je povzročilo kritike katarskega premierja, ki Netanjahuja obtožuje vodenja Bližnjega vzhoda v kaos. Netanjahu je Katar posvaril, da bo Izrael ukrepal, če Katar ne bo prenehal nuditi zavetja teroristom Hamasa. Različni viri poročajo o napadih na Hamas v Katarju, pri čemer nekateri trdijo, da je bil Trump o tem obveščen vnaprej, kar pa Katar zanika.

Belorusija in Združene države Amerike sta očitno dosegli dogovor. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izpustil 52 zapornikov, med njimi tudi dva Nemca, v Litvo. Pred tem je Lukašenko v Minsku sprejel posebnega odposlanca Donalda Trumpa, Coalea. Trump je ukinil sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) bo lahko pregledala vse jedrske objekte v Iranu, vključno s tistimi, ki so bili napadeni, je potrdil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Hkrati pa naraščajo napetosti med Izraelom in Iranom, saj obe strani mobilizirata sile in zaveznike po koncu "12-dnevne vojne". Obstajajo indikacije, da se pogovori o morebitni obnovitvi spopadov stopnjujejo tako v Teheranu kot v Jeruzalemu.

Steve Witkoff, posebni odposlanec Trumpa, je izjavil, da je Putin sprejel varnostna jamstva za Ukrajino, podobna Natovemu 5. členu. Po njegovih besedah so se dogovorili o prelomnih varnostnih jamstvih. Medtem se je poljski zunanji minister Radosław Sikorski udeležil srečanja "koalicije pripravljenih" o Ukrajini. Pred vrhom v Washingtonu so v ospredju varnostna jamstva, saj Zelenski potuje s ciljem in evropsko ekipo.

Vladimir Putin se je ta teden odpravil v Peking, da bi se udeležil slovesnosti ob 80. obletnici zmage v drugi svetovni vojni v Aziji. Xi Jinping je dejal, da je čas, da se zavzame jasno stališče proti hegemonizmu in politiki moči, kar je prikrita kritika ZDA. Kitajska, Rusija in Indija so se združile, da bi poslale jasno sporočilo enotnosti na srečanju Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu. Kim Jong Un se bo pridružil kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu, ruskemu Vladimirju Putinu in dvema ducatoma drugih voditeljev.

Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da je bilo operiranje poljskega in zavezniškega letalstva, povezano s kršitvami poljskega zračnega prostora, končano. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se je varnostna situacija v poljskem zračnem prostoru stabilizirala in da se je "grožnja vrnila v normalno stanje". Ministrstvo za izobraževanje ni izdalo nobene informacije o zaprtju šol.

Nezadovoljstvo v Beli hiši narašča po presenetljivem izraelskem napadu na Katar, ključnega ameriškega zaveznika, o katerem ZDA niso bile pravočasno obveščene. Donald Trump naj bi v zasebnem telefonskem pogovoru izrazil bes in ogorčenje. Medtem se Palestinci v Gazi soočajo z brutalno izraelsko kampanjo razseljevanja in iščejo varno zavetje ob morju.

Izrael je bil obtožen nezakonitega in nehumanega ukaza o evakuaciji mesta Gaza. Premierja Netanjahuja je Trump označil za "vojnega heroja". Pojavili so se načrti ZDA in Izraela za predajo Gaze zasebnim nepremičninskim podjetjem. Izrael je bombardiral tudi Katar, Tunizijo, Libanon in Sirijo.