Ameriški odposlanec Tom Barrack je izjavil, da je po tem, ko je libanonska vlada začela z razoroževanjem Hezbolaha, na vrsti Izrael, da spoštuje sporazum o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen novembra lani. Medtem pa vodja Hezbolaha, Naim Qassem, opozarja libanonsko vlado pred nadaljevanjem načrtov za razorožitev. Strokovnjaki v Libanonu se bojijo novih izraelskih napadov, če načrt ne bo uspel.

Donald Trump je pozval Hamas, da izpusti vseh 20 talcev, medtem ko se Izrael pripravlja na morebitno popolno prevzetje Gaze. Hkrati je Trump ponudil pomoč Mehiki pri spopadanju s kriminalom, rekoč, da je mehiški predsednik 'prestrašen', da bi sprejel ameriško vojsko. Trump je dejal, da je že ponudil napotitev vojske, vendar je bila njegova ponudba zavrnjena.

Administracija ZDA se pripravlja na obsežno projekcijo sil v Latinski Ameriki in na Karibih. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) bo napotilo 4.000 marincev in mornarjev, da bi se borili proti narkoterorističnim kartelom. Cilj te poteze je okrepiti obrambo poloble in odvračati ali omejiti kitajsko aktivnost.

Rusija krepi svoj vpliv v Siriji s podporo Turčije, s čimer ponovno prevzema pomembno vlogo na Bližnjem vzhodu. Hkrati potekajo pogovori med Sirijo in Izraelom o varnostnem sporazumu, ki bi lahko vključeval umik Izraela iz varovalnega območja. To se dogaja po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al-Assada v islamistični ofenzivi, nakar je Izrael poslal vojake na območje pod nadzorom ZN.

Netanjahu je izjavil, da izraelske oblasti razpravljajo o 'kreativnih načinih' za osvoboditev talcev, ker se Hamas ne želi ukloniti. Vodja AfD, Tino Chrupalla, je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja 'zločine'. Friedrich Merz (CDU) je branil odločitev o prekinitvi določenega izvoza orožja v Izrael, medtem ko je Söder temu nasprotoval.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na stopnjevanje proti venezuelskemu predsedniku Maduru, pri čemer naj bi ciljale na energetski sektor in trgovino z narkotiki. Kot odziv na to je Venezuela napovedala znatno povečanje števila vojakov v obalnih državah z namenom boja proti trgovini z drogami. Ta poteza sledi napotitvi dodatnih desetih ameriških lovskih letal v Portoriko za izvajanje operacij proti narkokartelom.

Medtem ko dewereldmorgen.be poroča, da mora Rusija doseči svoje cilje v zvezi z Aljasko, nemški kancler Merz na X izraža zaskrbljenost zaradi ogrožanja evropske varnosti s strani Rusije. Poudarja, da Evropa ne bo sprejela miru, ki bi nagrajeval rusko agresivnost, in se zavzema za tesen dialog z ZDA. Po drugi strani pa freedert.online opozarja, da bi si Evropa prizadevala za Aljasko, kar bi lahko ponovilo scenarij Sueza, kjer je Evropa po drugi svetovni vojni izgubila nadzor nad Sueškim prekopom.

Združene države Amerike pošiljajo deset bojnih letal F-35 v Portoriko, da bi okrepile boj proti narkokartelom na Karibih. Ta poteza, ki jo je napovedal predsednik Donald Trump, sledi naraščajočim napetostim glede boja proti trgovini z drogami v regiji. Poleg letal bo nameščenih tudi sedem vojnih ladij, jedrska podmornica in 4.500 vojakov, kar kaže na resnost ameriškega pristopa k zatiranju te problematike.

V intervjuju za RT je venezuelski predsednik Nicolas Maduro izjavil, da je tretja svetovna vojna že začela. Obtožil je Združene države Amerike poskusov »kolonizacije« Venezuele, ki ima četrte največje zaloge plina na svetu. Maduro je tudi napovedal, da se bo boril proti vsakemu oboroženemu poskusu državnega udara. Ameriško obrambno ministrstvo naj bi preusmerilo fokus s Kitajske na grožnje v Latinski Ameriki.

Izrael je zaskrbljen zaradi povečanega vojaškega sodelovanja med Iranom in Kitajsko, zlasti glede proizvodnje raket zemlja-zemlja. Po poročilu časnika Yedioth Ahronoth, izraelske oblasti pozorno spremljajo to sodelovanje, ki bi lahko vplivalo na regionalno varnost.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Jong-una izvedla testiranje dveh posodobljenih protiletalskih raket, ki naj bi bile sposobne prestrezati tako drone kot tudi manevrirne rakete. Testiranje je potekalo med skupnimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje. Hkrati je Južna Koreja poročala o streljanju na meji s Severno Korejo.

Vpliven republikanec je nepričakovano pohvalil demokrata. Hkrati so podatki FBI razkrili, da se Washington sooča s hudo krizo kriminala, zlasti z visokim porastom umorov, kar je v nasprotju z zanikanjem demokratov.

Članki obravnavajo različne teme, od pomembnosti strategije nacionalne obrambe ZDA in izzivov pri njeni implementaciji do kritik na račun nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na univerze glede antisemitizma in splošnega "cringea", ki ga povzroča njegovo delovanje. Poudarjena je potreba po ustrezni strategiji nacionalne obrambe v času zunanjepolitičnih izzivov, obremenjenega obrambnega sektorja in hitrega tehnološkega napredka. Wall Street Journal je kritiziral Trumpa zaradi pritiskov na Harvardsko univerzo glede antisemitizma.

Dmitrij Medvedjev je obtožil evropske politike, da poskušajo preprečiti prizadevanja Združenih držav Amerike za rešitev konflikta v Ukrajini. Poleg tega je Kijev obtožen rekrutiranja članov iz mehiških in kolumbijskih narko kartelov za boj na svoji strani. Medvedjev trdi, da so ukrajinske oblasti šle celo tako daleč, da so povabile plačane morilce iz latinskoameriških narko kartelov, da se borijo na njihovi strani.

Nove podrobnosti razkrivajo, da je predsednik Trump pripravljen uporabiti vse elemente ameriške moči proti Nicolasu Maduru, ki ga obtožuje narkoterorizma, da bi ustavil dotok drog v ZDA. Proti Venezueli so napoteni trije ameriški raketni rušilci.

Češka republika je razglasila beloruskega diplomata, ki je delal za tajno službo, za persono non grata in mu ukazala, da mora v 72 urah zapustiti državo. Po navedbah ministrstva za zunanje zadeve je varnostno-obveščevalna služba (BIS) skupaj z drugimi evropskimi obveščevalnimi službami razbila belorusko vohunsko mrežo v državi.

Obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji se je znašel v neprijetni situaciji zaradi povezav britanskega veleposlanika z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Poleg tega je ameriška tajna služba priznala varnostno kršitev na Trumpovem igrišču za golf v Virginiji, kjer je član kluba nosil napolnjeno pištolo, ki je ni zaznal ročni detektor kovin. Incident se je zgodil med Trumpovim obiskom igrišča.

Nova strategija ameriškega obrambnega ministrstva, Pentagon, kaže na spremembo smeri, pri čemer se ZDA osredotočajo na nacionalno varnost in varnost zahodne poloble. Po navedbah osnutka Nacionalne obrambne strategije, ki jo je pripravila Trumpova administracija, naj bi imela prednost notranja varnost in Latinska Amerika. Dokument določa glavne smernice za politike obrambnega ministrstva.

Vodja Hezbollaha, Naim Qassem, je opozoril, da bo Libanon doživel destabilizacijo, smrt in uničenje, če se bo vlada odločila razorožiti Hezbolah, veliko šiitsko milico, ki jo podpira Iran. Qassem je izjavil, da v Libanonu ne bo življenja, če bodo Hezbolahu odvzeli orožje.

Švedska bo gostila logistično poveljstvo zveze NATO v Enköpingu, severozahodno od Stockholma. Namen te baze je podpora premikom vojakov v severni Evropi. Prisotnost zveze NATO v državi krepi varnost in odvračanje.

Venezuela se sooča z mednarodnim pritiskom zaradi dejanj ZDA, vendar si hkrati pridobiva močno mednarodno podporo. Ekonomist Luciano Vasapollo poudarja, da ta pritisk ne izolira Venezuele, temveč spodbuja solidarnost po vsem svetu. Komunistične partije Latinske Amerike, vključno s Komunistično partijo Venezuele (PCV), ostro obsojajo agresijo Trumpove administracije proti Venezueli.

Trumpova administracija naj bi izdala tajno direktivo obrambnemu ministrstvu ZDA, ki ga usmerja v pripravo morebitnih smrtonosnih operacij proti mehiškim narkokartelom. Ta poteza nakazuje na morebitno zaostritev ameriške politike do kartelov, ki predstavljajo resen problem tihotapljenja drog in nasilja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal aktivacijo nacionalne garde v Memphisu. Medtem je republikanski senat uporabil 'jedrsko opcijo' za potrditev več Trumpovih nominirancev. Donald Tusk pa se je odzval na izjave o domnevnem napadu z droni na Poljsko.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je uničila ukrajinski raketni program Sapsan. Po navedbah FSB so ruske sile zadele štiri ukrajinske obrambne industrijske obrate, ki so proizvajali raketne sisteme dolgega dosega, kar je povzročilo "ogromno" škodo in ustavilo domači raketni program Kijeva. FSB trdi, da je Ukrajina skrivaj razvijala ta raketni program.

Arnaud Bertrand trdi, da se ZDA umikajo iz Azije, kar naj bi potrdila nova strategija obrambnega ministrstva, ki daje prednost domači fronti in zahodni hemisferi pred odvračanjem Kitajske. Medtem pa se v Pentagonu pojavljajo nezadovoljstvo in vprašanja glede direktive predsednika Trumpa o preimenovanju obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je pridobila informacije o tem, da si Moskva prizadeva okrepiti vojaško-tehnično sodelovanje z Indijo. Hkrati pa različne raziskave v Ukrajini kažejo, da vse manj ljudi verjame v prihodnost v zvezi NATO ali v končanje vojne pod ukrajinskimi pogoji. Razpoloženje se je v primerjavi z letom 2022 celo obrnilo, saj danes le še četrtina Ukrajincev želi nadaljevanje vojne.

Libanonski premier Nawaf Salam je po šesturni seji vlade napovedal, da se bo vojna zaostrila in da mora biti Iranu zavezniška militantna skupina Hezbolah do konca leta odstranjena. Salam je poudaril, da je "dolžnost države, da monopolizira posedovanje orožja" in razoroži Hezbolah. ZDA in zalivske države pogojujejo financiranje obnove Libanona s popolno razorožitvijo Hezbolaha.

Senator John Thune (R-SD) bo predlagal spremembo senatnih pravil, da bi pospešil potrditev Trumpovih političnih imenovanec, s čimer bi se izognili demokratski obstrukciji. Demokrati v odboru za obveščevalne zadeve zahtevajo informacije o tem, zakaj je Trumpova administracija odvzela varnostna dovoljenja 37 nekdanjim in sedanjim uradnikom. Predsednik Trump je napovedal ukrepe za zaščito pravice do molitve v javnih šolah. V Veliki Britaniji pa se policija pripravlja na obsežno uporabo dronov med Trumpovim obiskom gradu Windsor.

Estonski portal Delfi in poljski portal Dorzeczy.pl poročata, da je ruska vojaška baza v Kaliningrajski oblasti odgovorna za motnje signala GPS nad Baltskim morjem in Finskim zalivom. Baza, ki deluje že od 80. let, naj bi oslabila obveščevalne dejavnosti držav NATO, med drugim z motenjem GPS signalov. Uradni dokumenti potrjujejo, da je to izvor motenj.

Iran je privolil v srečanje z visokim uradnikom Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), potem ko je prej prepovedal sodelovanje z agencijo. To se dogaja v času, ko se pojavljajo poročila o iranski strategiji "jedrske zatemnitve", ki naj bi sledila izraelsko-ameriškim napadom na iranske jedrske objekte junija 2025. Strategija vključuje srečanje z namestnico direktorja IAEA, Lydie Evrard, vendar zavrača inšpekcije in ne razkriva usode 20- in 60-odstotno obogatenega urana.

Organizacija za sodelovanje v Šanghaju (SCO) je končno obsodila teroristični napad, ki se je zgodil v Pahalgamu. Obsodba je bila vključena v deklaracijo iz Tianjina, ki je izšla iz letošnjega vrha voditeljev SCO. Do obsodbe je prišlo po tem, ko junijski vrh obrambnih ministrov SCO ni izdal skupne izjave zaradi ugovora Indije, da izjava ni vključevala obsodbe napada.

Članek na neues-deutschland.de analizira politiko Donalda Trumpa v Latinski Ameriki, medtem ko euobserver.com poroča o kritiziranem trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki ga je vodja trgovine EU označil za 'najboljšega možnega'. Sporazum je bil dosežen pod vodstvom Ursule von der Leyen in Donalda Trumpa.

Med obiskom Karola Nawrockega v ZDA se ga ni udeležil predstavnik poljske vlade, kar je pojasnil tiskovni predstavnik vlade Adam Szłapka. Donald Trump pa načrtuje preimenovanje ameriškega obrambnega ministrstva v Ministrstvo za vojno, s čimer želi poudariti zgodovinsko moč ameriške vojske.

Bolgarski "Vazovski strojniški zavodi" EAD (VZM-Sopot) bo sodeloval z nemškim koncernom Rheinmetall pri vzpostavitvi skupnega podjetja, pri čemer bo Rheinmetall imel 51-odstotni delež, bolgarsko podjetje pa 49-odstotnega. Minister za obrambo Atanas Zaprjanov je izjavil, da bo VZM-Sopot s to posodobitvijo lahko izvažal tudi v države članice EU in NATA.

V Južnem Kitajskem morju so se pojavile napetosti, ko sta se dve kitajski mornariški plovili trčili med zasledovanjem filipinske patruljne ladje v bližini grebena Scarborough Shoal. Poleg tega so japonski mediji poročali, da so kitajska plovila julija 2024 izstrelila opozorilne strele na japonski rušilec, ki naj bi kršil kitajske vode. Ti incidenti poudarjajo naraščajočo napetost v regiji.

Internet se je odzval na slabo ekonomsko poročilo, ki kaže na višje stroške za proizvajalce in potencialno za potrošnike. MSNBC je poročal, da Trump ne poskuša reševati temeljnih vzrokov kriminala v Washingtonu, ker je postavil policijo pod zvezni nadzor.

Obiski pakistanskega generala Asima Munirja v Združenih državah so sprožili burne odzive, potem ko naj bi izrekel jedrske grožnje, ki so posebej razburile Indijo. General Munir se je v ZDA udeležil poslovilne slovesnosti za vodjo ameriškega centralnega poveljstva, generala Michaela Kurillo. Domnevne grožnje so zaostrile že tako napete odnose med Indijo in Pakistanom.

Administracija Donalda Trumpa je odobrila uporabo vojaške sile proti narkokartelom v Latinski Ameriki, kar je sprožilo val odzivov in obnovilo strahove pred intervencionistično doktrino Washingtona. Ta poteza prihaja nekaj dni po poročilu o tajnem kartelu za trgovino z drogami, ki deluje iz Fort Bragga. Ukrep je predstavljen v okviru boja proti kartelom.

Bivši predsednik Trump je izkoristil določbe Zakona o avtonomiji District of Columbia (DC Home Rule Act) za vzpostavitev neposrednega zveznega nadzora nad policijo v Washingtonu, D.C., in odobril napotitev pripadnikov Nacionalne garde. V povezavi s tem je bilo aretiranih 45 posameznikov zaradi različnih kaznivih dejanj, iz države pa je bilo odstranjenih 29 ilegalnih priseljencev. Poleg tega je Trumpova administracija usmerila ameriške vojaške sile v južno Karibsko morje, da bi ciljale latinskoameriške narkokartele, ki so bili označeni kot tuje teroristične organizacije. Pravni analitik CNN je izrazil pomisleke glede argumentov proti Trumpu glede federalizacije DC.

Različni mediji v Evropi in publikacije, financirane s strani ZDA, poročajo o nenavadno velikem številu sistemov zračne obrambe okoli osamljene rezidence Vladimirja Putina v Valdaju. Radio Svoboda, podružnica RFE/RL, trdi, da tam živijo Putinovo dekle in njuni otroci.

Tulsi Gabbard, direktorica Nacionalne obveščevalne službe (DNI), je razkrila komunikacije in poročila, ki vključujejo Hillary Clinton, Baracka Obamo in visoke uradnike. E-poštno sporočilo iz leta 2016 razkriva, da je James Clapper, takratni direktor DNI, rekel direktorju NSA, Mikeu Rogersu, da se morajo držati 'svoje zgodbe'.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je jasno poudarila, da ne bo dovolila ameriških vojaških operacij proti narkokartelom na mehiškem ozemlju. To sledi poročilu New York Timesa, ki navaja, da je predsednik Trump izdal direktivo, ki pooblašča Ministrstvo za obrambo ZDA (DoD) za izvajanje neposrednih vojaških operacij proti določenim latinskoameriškim narkokartelom, označenim kot tuje teroristične organizacije (FTO). Francoski časopis humanite.fr poroča, da je Trump tajno pooblastil Pentagon za izvajanje vojaških operacij v Latinski Ameriki, pri čemer sta Mehika in Venezuela posebej omenjeni.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da se ZDA pripravljajo na uradno označitev Muslimanske bratovščine za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki jo je prejšnja administracija pod vodstvom Bidna več let zavračala, nakazuje spremembo v ameriški zunanji politiki in obravnavo organizacije, ki jo mnogi obravnavajo kot prikrito politično gibanje.

Nato je objavil impresivne fotografije hrvaških dronov FPV (First-Person View) in pohvalil napredne sposobnosti Hrvaške na področju sodobnih vojaških tehnologij. Droni, opremljeni s kamerami, omogočajo pilotom edinstven pogled iz perspektive drona. Prvič so bili javno predstavljeni na mimohodu ob 30. obletnici Oluje.

Bolgarska vlada je odobrila gradnjo Natove baze v bližini vasi Kabile pri Jambolu. Projekt bo potekal v sodelovanju z Italijo, ki bo skupaj z Bolgarijo gradila nove vojaške objekte na območju vojaškega okrožja Kabile. Vlada je sprejela sklep, s katerim odobrava osnutek sporazuma med državama o sodelovanju na področju obrambe.