Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Donald Trump je nastopil na shodu v Pennsylvaniji, kjer je govoril o gospodarstvu ZDA. Njegove trditve so postale bolj nestabilne, kar je zaskrbljujoče glede na njegovo starost in družinsko anamnezo Alzheimerjeve bolezni. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zmanjšal verjetnost Trumpovega tretjega mandata zaradi njegove starosti, medtem ko je obtožil republikance, da pripravljajo 'prirejanje' volitev leta 2028. Nekdanji uslužbenec Ministrstva za domovinsko varnost Miles Taylor je kritiziral nedavne napade na ladje ob obali Venezuele, češ da Trump ne prodaja niti svojim podpornikom. Republikanski kongresnik Ryan Mackenzie je priznal, da Trump ni znižal cen.

Po srečanju med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v ZDA ostaja vprašanje o dobavi preciznih raket Tomahawk Ukrajini odprto. Trump ni dal jasne zaveze, niti ni prošnje zavrnil. Grški mediji poročajo, da sta oba voditelja po srečanju poslala ločena sporočila, pri čemer je Trump poudaril, da je čas za prekinitev spopadov in dosego dogovora, medtem ko ZDA ne želijo stopnjevanja konflikta.

Konec leta 2025 se bliža, analitiki pa napovedujejo, da bo leto 2026 še bolj kaotično. Poudarjajo, da se soočamo z gospodarskimi izzivi, vse pogostejšimi terorističnimi napadi in naraščajočimi napetostmi med državami po svetu.

Po poročanju FOX News je Donald Trump posvaril Vladimirja Putina po ruskih testiranjih novih raket. Trump je poudaril, da imajo ZDA jedrsko podmornico, stacionirano blizu ruske obale. Ruski mediji so medtem poročali o uspešnem testiranju jedrske križarne rakete Burevestnik z neomejenim dosegom, kar naj bi bil odgovor na grožnje s strani ZDA.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

Nova nacionalna varnostna strategija Trumpove administracije je presenetila z napovedjo o skorajšnjem izbrisu civilizacije v Evropi v naslednjih 20 letih. Scott Ritter pa trdi, da strategija označuje prelomnico v ameriški zunanji politiki, saj naj bi se opustila ideja o ruski grožnji in širitvi Nata. Baltske države so medtem vodilne v Evropi pri ponovni uvedbi naborništva in povečanju obrambne pripravljenosti.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Članek obravnava nujnost srečanja NATO v Bruslju, pri čemer Mearsheimer opozarja na trenutek, ko Evropa začenja dvomiti o svojem zaščitniku. Poudarek je na prelomnem trenutku v evropski politiki in varnosti.

Ameriška vojska je sporočila, da je v vzhodnem Pacifiku uničila plovilo, osumljeno tihotapljenja drog. Ta smrtonosni udarec je pritegnil pozornost zakonodajalcev, ki zahtevajo podrobnosti o širši protidrogni kampanji Trumpove administracije na morju. Vojska je potrdila, da so v napadu umrli štirje moški, kar je zadnje dejanje v kampanji, ki je zahtevala najmanj 87 žrtev.

V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.

Združene države Amerike so v Nigeriji izvedle zračne napade na cilje Islamske države (ISIS). Predsednik Trump je ob tem poudaril, da njegova država ne bo dopustila, da bi radikalni islamski terorizem uspel. Napadi so bili izvedeni v času božičnih praznikov.

Velika Britanija je Rusijo opozorila po odkritju ruske vohunske ladje Yantar v bližini britanskih voda severno od Škotske. Britanski obrambni minister John Healey je dejal, da je plovilo z laserji poskušalo oslepiti pilote Kraljevih zračnih sil, ki so jo nadzorovali, in dodal, da je Velika Britanija pripravljena ukrepati proti vsakršnim vdorom v njeno ozemlje.

FBI je sprožil preiskavo proti šestim demokratskim zakonodajalcem, ki so posneli videoposnetek, v katerem vojaškim pripadnikom sporočajo, da niso dolžni upoštevati nezakonitih ukazov. Agenti FBI želijo intervjuvati zakonodajalce. Preiskava sledi po tem, ko je Trump skupino označil za "izdajalce" in dejal, da je videoposnetek "SEDITIVNO VEDENJE, ki se kaznuje s SMRTJO!"

Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.

Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sporočil, da je Rusija v Belorusijo namestila hipersonične rakete Orešnik, ki so sposobne nositi jedrsko orožje. Opozicijska voditeljica Svjatlana Cihanouska je dejala, da ta poteza povečuje vojaško in politično odvisnost Belorusije od Rusije.

Ameriški obrambni strokovnjak Seth Jones opozarja, da bi ZDA v primeru vojne s Kitajsko zaradi Tajvana lahko v enem tednu izčrpale zaloge ključnih raket dolgega dosega. Poročilo Pentagona tudi kaže, da bi Kitajska v morebitnem konfliktu s Tajvanom uničila ameriško vojsko.

Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.

V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.

Samomorilski napad pred visokim sodiščem v Islamabadu je zahteval najmanj 12 življenj in ranil več kot 20 ljudi. Napad se je zgodil na parkirišču sodnega kompleksa, ki je varovano območje. Pakistan je za napad hitro obtožil talibane, kasneje pa tudi Indijo in Afganistan. Napadalec naj ne bi uspel vstopiti v okrožno sodišče, kar je preprečilo še večjo tragedijo.

Uredniški odbor Wall Street Journala (WSJ) je v članku branil afganistanske begunce in poudaril, da jih ne bi smeli kriviti za nasilno dejanje posameznika. Članek je bil objavljen na Breitbartu.

Trumpova administracija je priznala, da je razmišljala o uporabi aktivne vojske za izvajanje imigracijskih zakonov. Stewart Rhodes, ustanovitelj skupine Oath Keepers, ki je bil obsojen zaradi upora, pa poziva Donalda Trumpa, naj oblikuje zasebno milico, ki bi delovala pod njegovim poveljstvom. Medtem pa ZDA nadaljujejo z napadi na tihotapske ladje v Južni Ameriki, kar povzroča kritike glede zunanjepolitičnih motenj.

V Siriji je prišlo do napada, v katerem so bili ubiti trije Američani, vključno z dvema vojakoma ameriške Nacionalne garde iz Iowe in civilnim tolmačem. Sprva so oblasti krivdo pripisale ostrostrelcu, povezanim z ISIS, a je kasneje izvedelo, da je bil napadalec pripadnik sirskih vladnih sil. Sirske oblasti so aretirale pet oseb, osumljenih povezav s streljanjem na ameriške in sirske vojake v Palmiru.

Združene države Amerike so po pogovorih v Berlinu izpostavile, da Rusija ne nasprotuje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. V novicah so bili omenjeni tudi pomorski droni v povezavi z Ukrajino in Rusijo.

Po streljanju v Washingtonu je Donald Trump odredil pregled imetnikov zelenih kart iz držav, ki vzbujajo zaskrbljenost. Kritike so se pojavile zaradi izkoriščanja dogodka za zaostrovanje imigracijske politike in zaradi "zastrašujočega demoniziranja" celotne skupine ljudi. Pojavile so se tudi informacije o težavah pri ohranjanju podpore volivcev Donaldu Trumpu, republikanskemu kandidatu pa se obeta težak izid v posebni kongresni volitvah v Tennesseeju. Hkrati pa Danska uvaja "nočno stražo", saj se Trump zanima za nakup Grenlandije.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je potrdil, da je imel telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ga opisal kot "spoštljiv" in "prijazen", medtem ko ZDA zaostrujejo retoriko proti Venezueli.

Nizozemska in Ukrajina sta v Bruslju podpisali sporazum o skupni proizvodnji vojaških dronov. Nizozemsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo sodelovanje okrepilo industrijske zmogljivosti ter varnost in odpornost obeh držav. Dokument sta podpisala nizozemski minister Ruben Brekelmans in ukrajinski premier Denis Šmihal na zasedanju Sveta EU za obrambo.

Kitajska aktivno išče ranljivosti v ameriških energetskih sistemih, da bi jih potencialno izkoristila v prihodnjih napadih. Čeprav trenutno ni neposrednih kibernetskih ali fizičnih groženj ameriškemu elektroenergetskemu omrežju, je zaskrbljujoče, da Kitajska išče dolgoročne slabosti v omrežnih sistemih, so opozorili panelisti v ameriškem kongresu.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

Madžarski evropski komisar Olivér Várhelyi je zanikal vpletenost v domnevno madžarsko vohunjenje proti evropskim institucijam. Po poročanju G4Media.ro naj bi madžarska vlada izvajala pritisk nanj in na druge madžarske državljane, zaposlene v evropskih institucijah, za vohunske dejavnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je o teh sumih pogovarjala z Várhelyijem, ki ji je zagotovil, da ni vpleten.

Na severu Izraela je Palestinec z avtomobilom zapeljal v množico ljudi, pri tem povozil moškega in nato zabodel mlado žensko. V napadu sta umrli dve osebi. Izrael načrtuje operacijo na Zahodnem bregu, od koder naj bi napadalec prihajal.

Odvetniki senatorja Marka Kellyja so poslali opozorilo Pentagonu in zagrozili s pravnimi postopki. Pulitzerjeva komisija je v Trumpovi tožbi zahtevala obsežne osebne podatke. Trumpova administracija je zatrdila, da mora gradnja v plesni dvorani Bele hiše potekati zaradi nacionalne varnosti. Organizacija za zagovorništvo demokracije vlaga tožbo zaradi zadržanih dokumentov glede Trumpove sheme za pridobitev 230 milijonov dolarjev. Trump bo morda moral predložiti davčne napovedi in zdravstveno dokumentacijo v tožbi proti Pulitzerjevi nagradi.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Rusija obtožuje Ukrajino, da načrtuje lažno operacijo z uporabo 'umazane bombe' in radioaktivnih materialov. Trdijo, da Kijev tihotapi jedrske odpadke skozi Poljsko in Romunijo brez nadzora IAEA. Ukrajina in zahodne vlade zavračajo te obtožbe kot neutemeljene dezinformacije in ponavljajo zavezanost Ukrajine k neširjenju jedrskega orožja in sodelovanju z IAEA.

Donald Trump je na Fox News napovedal, da naj bi bili talci, ki jih Hamas drži od 7. oktobra 2023, tako živi kot mrtvi, izpuščeni do ponedeljka. Hkrati so voditelji EU pozdravili sporazum o prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, ki ga je predlagal Trump.

Izrael se pripravlja na obnovljeno vojaško ofenzivo v Gazi kot del "faze 2" konflikta s Hamasom, hkrati pa razmišlja o možnih napadih na Iran, poroča izraelski Kanal 13. Premier Benjamin Netanyahu se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom, medtem pa je Iran izvedel presenetljive raketne vaje v več mestih, s čimer je poudaril svojo pripravljenost za obrambo države.

Generalni sekretar NATO Mark Rutte je poudaril vojaško premoč zveze NATO nad Rusijo, kljub temu pa se nadaljujejo prizadevanja za dodatno oboroževanje. Medtem strokovnjaki opozarjajo na možnost ruskega napada na NATO, pri čemer naj bi bil Estonija prva na udaru že leta 2028. Opozorila temeljijo na domnevnih težnjah Vladimirja Putina po obnovi Sovjetske zveze in prevzemu nadzora nad Evropo.

Administracija Donalda Trumpa je objavila novo strategijo nacionalne obrambe, v kateri opozarja na 'kulturno izginotje' Evrope, napoveduje konec množičnih migracij in ponovno vzpostavitev ameriške suverenosti v Latinski Ameriki. Dokument obsega 33 strani in podrobno opisuje načrte za migracijsko politiko ter vpliv na Latinsko Ameriko in Ukrajino.

Italija je izrazila opozorila Ursuli von der Leyen. Pristanišče Odesa je bilo tarča napada. Iran je izvedel povračilne ukrepe. Zelenski je obiskal Kupjansk, medtem ko se razmere na varnostnem področju zaostrujejo, pri čemer se omenja tudi člen 5 o kolektivni obrambi.

Dokumenti ameriškega obrambnega ministrstva kažejo, da ZDA načrtujejo ohranitev velikega števila vojakov v Karibskem morju še naslednja tri leta, kar nakazuje na morebitno vojno z Venezuelo. Predsednik Donald Trump naj bi venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudil možnost, da zapusti državo in se izogne posledicam, vendar je Maduro to zavrnil in zaprl zračni prostor.

Hillary Clinton je na srečanju Israel Hayom Summit v New Yorku izrazila zaskrbljenost zaradi kritičnega odnosa ameriške javnosti do Izraela, pri čemer je kot glavni vzrok navedla družbena omrežja, zlasti TikTok. Izraelska obrambna podjetja medtem različnim evropskim in azijskim državam ponujajo orožne sisteme, pri čemer izpostavljajo njihovo vlogo v napadu na Gazo. Na konferenci, ki jo je sponzoriralo izraelsko obrambno ministrstvo, so prikazali posnetke izraelskih napadalnih dronov, ki uničujejo stavbe v Gazi. ZDA pa bi lahko poslale še več orožja Izraelu zaradi embargov drugih držav.

Scott Ritter, nekdanji inšpektor ZN za orožje, je v oddaji Judging Freedom z Andrewom Napolitanom izrazil zaskrbljenost glede trenutnega geopolitičnega položaja in prihodnosti zveze NATO. Ritter opozarja na notranje težave in zunanje pritiske, ki bi lahko vodili v razpad zavezništva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriške obrambne industrije, med drugim s proizvajalci sistemov Patriot in raket Tomahawk, ki jih Kijev zahteva. Predsednik naj bi se srečal tudi s šefom Bele hiše in se pogovarjal o dobavi orožja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA opozoril, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini trajno poslabšala odnose med državama. Rusija poudarja, da so te rakete sposobne nositi jedrske konice, kar bi pomenilo resno stopnjevanje konflikta.

NATO je v ponedeljek na Nizozemskem začel svoje letne jedrske vojaške vaje z imenom "Steadfast Noon". Namen vaj je po trditvah zveze NATO poslati "jasno sporočilo vsakemu potencialnemu nasprotniku", medtem ko generalni sekretar zavezništva poudarja, da so te vaje nujne za ohranjanje jedrske odvračalne sposobnosti. Vaje potekajo v ozadju naraščajoče protiruske histerije v zahodnoevropskih državah.

Na srečanju zunanjih ministrov držav članic Nata v Bruslju je Norveška obljubila dodatnih 5 milijard kron za nakup ameriškega orožja za Ukrajino. Poleg tega sta Poljska in Nemčija prispevali 500 milijonov dolarjev. Pomoč je del programa Purl, katerega namen je podpreti Ukrajino z nakupom orožja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pohvalil prizadevanja Donalda Trumpa pri reševanju kriz in izrazil upanje v nadaljnje sodelovanje. Izjavil je, da ne ve, ali si Trump zasluži Nobelovo nagrado, vendar meni, da si Trump prizadeva. Hkrati je Putin napovedal, da Rusija razvija nove generacije jedrskega orožja in omalovaževal pomen morebitne ukinitve sporazuma o omejevanju jedrskega orožja med ZDA in Rusijo.

Po poročanju active news.ro naj bi se predsednika Donald Trump in Vladimir Putin srečala 15. avgusta, po Trumpovi morebitni vrnitvi v Belo hišo januarja 2025. Gazeta do Povo pa poroča, da se je Trump srečal tudi z Zelenskim v Beli hiši, kjer so razpravljali o vojni v Ukrajini in morebitni dobavi raket Tomahawk.