Visoki predstavnik Nata je izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin blefira glede pripravljenosti Rusije na vojno z Evropo, saj naj Rusija ne bi imela zadostnih zmogljivosti za spopad z zavezništvom. Medtem Rusija išče podporo v Indiji, Medvedev pa je kritiziral EU in Nato. Ursula von der Leyen zahteva ruska sredstva, Nemčija pa krepi svojo vojaško moč.

Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je potrdila, da je obrambni sekretar Pete Hegseth odobril drugi napad na ladjo, za katero se domneva, da je tihotapila droge v Karibskem morju. Odobritev je sledila poročilu Washington Posta, ki je trdil, da je Hegseth ukazal vojski 'ubiti vse'. Leavittova je poudarila, da je Hegsethova odločitev bila obrambna poteza.

Donald Trump je dejal, da je blizu odločitvi o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, čeprav je sprva zavračal prošnje za to orožje. Poudaril je, da ne želi nadaljnje eskalacije. Rusija je medtem opozorila pred dobavo raket, saj bi lahko prišlo do zaostritve razmer. Ta poteza bi lahko pomenila korak bližje tretji svetovni vojni, saj bi rakete omogočile napade globoko v rusko ozemlje, celo do Moskve.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.

Nova ameriška strategija nacionalne varnosti kaže, da so Evropejci prepuščeni sami sebi v soočanju z Rusijo. Strategija, ki jo je Kremelj sprejel z navdušenjem, razkriva nevarno zbliževanje med Washingtonom in Moskvo, kar pušča Evropo in Ukrajino ranljive.

Administracija predsednika Trumpa povečuje pritisk na venezuelskega voditelja Nicolása Madura z dodatnimi sankcijami in pošiljanjem vojaške opreme v Karibe. Zasegli so tudi tanker z nafto, namenjen na Kubo. Združene države si prizadevajo za strmoglavljenje Madura.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.

Hrvaška in Ukrajina sta v Kijevu podpisali pismo o nameri za skupno proizvodnjo orožja, kot je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo. Hkrati pa je hrvaški sabor ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka, kar naj bi bil korak k jačanju obrambne sposobnosti države in priprava na geopolitične izzive.

Generalni sekretar zveze NATO, Mark Rutte, je poudaril, da Rusija nima pravice vplivati na odločitev o vstopu Ukrajine v NATO. V intervjuju za nemške medije je Rutte izpostavil nujnost krepitve evropske obrambe zaradi ruske grožnje in globalne nestabilnosti. To stališče je ovira pri morebitnih mirovnih dogovorih med Rusijo in Ukrajino, še posebej ob neuspešnem Trumpovem načrtu za dosego dogovora.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje, s čimer želi okrepiti boj proti narko kartelom v Latinski Ameriki. Strokovnjaki so izrazili dvom o upravičenosti te poteze in opozorili, da morda ne gre za resnično grožnjo.

V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.

Danska namerava prihodnje leto zmanjšati vojaško pomoč Ukrajini, zmanjšanje pa naj bi znašalo skoraj polovico pomoči, ki jo je država namenjala od leta 2022. Po poročanju danske radiotelevizije bo ta majhna severnoevropska država zmanjšala finančno podporo Ukrajini.

Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin želel obnoviti Sovjetsko zvezo ali napasti Nato, kar je odgovor na trditve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Zaradi vse večje negotovosti glede ameriške podpore Ukrajini, so evropski voditelji na srečanju v Londonu napovedali strateški preobrat in pospešeno iščejo načine za prevzem večjega nadzora nad ukrajinskim vprašanjem. Friedrich Merz je izjavil, da bi morala Evropa postati manj odvisna od ZDA, kar je odziv na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno v Evropi, če se ta začne. Izjava je bila podana po srečanju s predstavniki medijev na investicijskem forumu VTB "Russia Calling!" v Moskvi.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega odziva na antisemitski napad v Avstraliji, kjer ga obtožujejo izkoriščanja tragedije za politične namene. Hkrati je Bela hiša zasebno grajala Netanyahuja zaradi izraelskega napada v Gazi, v katerem je bil ubit poveljnik Hamasa. Netanyahu je avstralskega premierja obtožil spodbujanja antisemitizma in napovedal globalni pritisk na antisemitizem.

Medtem ko ZDA in Rusija v »zaupnem ozračju« nadaljujeta pogajanja o Ukrajini, evropske članice Nata vojaško podpirajo Kijev, EU pa išče načine za gospodarsko pomoč. Anketa v devetih državah EU kaže, da več kot polovica Evropejcev meni, da obstaja povečana nevarnost vojne z Rusijo.

Nemška vlada razmišlja o uporabi ruskega premoženja za financiranje vojne v Ukrajini, kar skupaj z možnostjo napotitve nemških vojakov, po mnenju nekaterih, povečuje nevarnost za prebivalstvo v Nemčiji.

Ruska služba FSB obtožuje britanski MI6 načrtovanja terorističnih dejanj in ukrajinskih sabotaž v Rusiji. Slovaški politik Fico je ponovno podprl Putina, medtem ko liberalci kritizirajo blokiranje protiruskih sankcij, ki ciljajo na ruski utekočinjeni zemeljski plin in ropno infrastrukturo. Sirski predsednik si želi redefinirati odnose med Sirijo in Rusijo ob prvem obisku v Moskvi, kjer so razpravljali tudi o ruskih vojaških bazah v Siriji. V Rusiji se medtem neonacistične skupine pripravljajo na morebitno državljansko vojno po Putinu.

Poljska je zaradi operacij vojaškega letalstva, ki so se začele po ruskih napadih na območja v Ukrajini, zaprla letališči v Radomu in Lublinu. Agencija za navigacijske službe je potrdila zaprtje letališč.

Med patruljiranjem v bližini Palmire v osrednji Siriji so bili ameriški vojaki in sirijske sile napadeni. V napadu so bili ubiti dva ameriška vojaka in ameriški civilist, več pa je bilo ranjenih. Ameriška vojska napad preiskuje in ga pripisuje posameznemu napadalcu.

Po izjavah ministra za obrambo Jaromírja Zůne o modernizaciji F-35 in nadaljnji podpori Ukrajini, podpredsednik SPD Radim Fiala pravi, da stranka ne razmišlja o njegovi zamenjavi. Minister Zůna, ki ga je imenovala SPD, je presenetil s svojimi stališči o podpori Ukrajini, nakupu stíhaček F-35 in drugih vprašanjih. Andrej Babiš je izjavil, da je Zůna še nov in mu bodo vse razložili.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Rusija je z odobritvijo Vladimirja Putina v vojno v Ukrajini rekrutirala več kot 180.000 zapornikov, vključno z morilci in posiljevalci. Zaradi možnosti dobave raket Tomahawk Ukrajini, naj bi se Rusija že pripravljala na odgovor, ki bo vključeval jedrsko orožje. Paul Craig Roberts ocenjuje, da se bo konflikt med Zahodom in Rusijo reševal z vojno, ki bi lahko ušla izpod nadzora.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Ministri za obrambo držav članic Nata so se sestali v Bruslju, da bi razpravljali o povečanju izdatkov za obrambo in nadaljnji podpori Ukrajini. Srečanje je potekalo v luči nedavnih ruskih vdorov v evropski zračni prostor, o katerih so ministri prav tako razpravljali. Generalni sekretar Nata je poudaril pomen enotnosti in solidarnosti znotraj zavezništva.

Novi češki obrambni minister Jaromír Zůna (SPD) je na tiskovni konferenci poudaril, da bo Češka nadaljevala s podporo Ukrajini in obsodil Rusijo kot agresorja. Kljub temu želi najti optimalne načine pomoči napadeni državi. Zůna, ki ga je v vlado imenovala SPD, se zavzema za prenehanje pošiljanja denarja Ukrajini in zaustavitev čeških pobud za dobavo streliva. O tem bo odločala celotna vlada. Zůna načrtuje obisk Slovaške in Ukrajine, ministru Řehki pa je naložil posebno nalogo.

Strokovnjak za nacionalno varnost Robert Greenway napoveduje možno dodatno zaostrovanje napetosti med Rusijo in Natom. Po njegovih besedah bi Rusija lahko uporabila drone ali vdrla v zračni prostor držav članic Nata z letali s posadko, vključno z območjem energetskih platform v Baltskem morju. Medtem je ameriško vohunsko letalo RC-135U "Combat Sent" izvajalo izvidništvo v bližini ruske enklave Kaliningrad, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti in vdorov dronov.

Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo, saj Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kar Caracas dojema kot agresijo. Rusija opozarja ZDA pred odprtim konfliktom in ponuja podporo vladi v Venezueli. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti potrjuje trdo linijo do Venezuele in Kolumbije, medtem ko Donald Trump zaostruje retoriko. Povečane napetosti poudarjajo vlogo ZDA v Latinski Ameriki in uporabo hibridnih groženj proti vladam, ki zavračajo njeno prevlado.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Predsednik Donald Trump naj bi napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano "Trump-class". Predlog predvideva, da bi bile ladje osrednji del Trumpove "Zlate flote". Strokovnjaki so kritični do načrtov, saj menijo, da so te ladje nepotrebne in niso optimizirane za boj proti kitajski grožnji. Predlagane ladje naj bi bile nadgradnja rušilcev razreda Arleigh Burke in bi stale približno 5 milijard dolarjev. Kritiki izpostavljajo, da imajo ladje "nič taktične uporabnosti" in so zgolj izraz Trumpove želje po ovekovečenju svojega imena.

Časnik New York Times je objavil uredniški komentar, v katerem poziva k okrepitvi ameriške vojske, kljub temu da je vojaški proračun ZDA dosegel rekordno raven enega bilijona dolarjev na leto. Uredniški komentar nakazuje na pripravo na morebitni konflikt s Kitajsko.

Hamas je branil javne usmrtitve Palestincev, kar je sprožilo mednarodno obsodbo in ogrozilo mirovna pogajanja z Izraelom. Skupina Hamas in Islamski džihad zavračata razorožitev, s čimer kljubujeta načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Victor Hanson ocenjuje, da sta administraciji Bidna in Obame na Bližnjem vzhodu spodleteli, saj naj bi sprejemali nasprotne ukrepe od Trumpovih, ki so pripeljali do prekinitve ognja. Švedski vir poroča, da je Trumpov mirovni sporazum spodletel, Hamas pa prevzema nadzor in usmrčuje nasprotnike.

Podcast Duran je kritičen do Rusije in njenega vodstva, češ da preveč prenaša domnevne prevare Trumpove administracije. Medtem naj bi kralj Charles imel ključno vlogo pri spreminjanju stališča nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini, poroča britanski The Telegraph, ki se sklicuje na izjave Andrija Jermaka, vodje ukrajinskega predsedniškega urada.

Poljski premier Donald Tusk zavrača izročitev ukrajinskega državljana Vladimirja Z., ki je osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, Nemčiji, kljub evropskemu nalogu za prijetje. Tusk je dejal, da to ni v interesu Poljske. Visoki varnostni uradnik je poleg tega zahteval ustavitev nemške preiskave o sabotaži plinovoda Severni tok.

Ruski veleposlanik v Nemčiji, Sergej Nečajev, je zavrnil obtožbe nemške vlade, da so ruski hekerji odgovorni za kibernetske napade na nemško Agencijo za varnost zračnega prometa (DFS) in širjenje dezinformacij z namenom vplivanja na volitve v nemški parlament leta 2025. Nemška vlada trdi, da Rusija izvaja hibridne napade, vključno s širjenjem lažnih novic, ponarejenih videoposnetkov in kibernetskimi napadi.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se bo srečal z osvobojenimi talci, nagovoril Kneset in se udeležil vrha o Gazi v Šarm el Šejku v Egiptu. Medtem je izraelski veleposlanik v Bolgariji sporočil, da je med ubitimi talci, katerih posmrtne ostanke Izrael pričakuje, tudi bolgarsko-izraelski državljan Sahar Baruh.

Trumpova administracija je sprožila obsežne vojaške napade na cilje Islamske države v Siriji, le nekaj ur po uradni odpravi sankcij proti državi. Napadi so bili odgovor na smrt treh Američanov prejšnji teden. Ameriška vojska je s F-15 in A-10 vojaškimi letali, helikopterji Apache in raketami Himars zadela več deset ciljev. Operacija se imenuje "Hawkeye Strike" v čast padlim in ranjenim vojakom Nacionalne garde Iowe. Napadi naj bi bili usmerjeni v "odpravo" borcev in orožja Islamske države.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je sporazum IAEA s Kairom razglasil za ničnega, pri čemer se je skliceval na evropske "hitre" sankcije in izraelske zračne napade, ki jih podpirajo ZDA. Hkrati se povečujejo skrbi, da bi Izrael lahko napadel Iran pred ZDA. Opazovalci spremljajo podobne znake kot pred 12-dnevno vojno med državama, kar povečuje strah pred morebitnim novim konfliktom.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili vsi preživeli talci izpuščeni, kar je ključni del mirovnega načrta. Dogodek pomeni zaključek dolgega obdobja negotovosti in trpljenja za družine in prijatelje talcev.

Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad z droni na državno rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod, kar je Ukrajina zanikala. Poleg tega je Putin podpisal spremembe zakonodaje, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah.

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

Objavljen je bil nov dokument Trumpove administracije, ki podrobno opisuje cilje zunanje politike Združenih držav, vključno s pogledi na Evropo. Hkrati se Fox News sooča s težavami pri obrambi Trumpove ekonomije, medtem ko Newsmax TV in One America News (OAN) uživata večjo podporo med privrženci MAGA. Joe Biden se je med nastopom spotaknil pri izgovarjavi imena Amerike.

Odbor za oborožene službe ameriškega predstavniškega doma je objavil besedilo Zakona o odobritvi nacionalne obrambe (NDAA) za leto 2026, ki med drugim vključuje področja hipersonike, umetne inteligence in vesoljskega orožja. Zakon vsebuje tudi določila, ki zahtevajo, da predsednik ZDA ohrani najmanj 76.000 ameriških vojakov v Evropi. Predlog zakona o vojaški porabi bo potrjen ta teden.

Paul Craig Roberts ocenjuje, da bi lahko strategija predsednika Trumpa za nacionalno varnost leta 2025, če bo uveljavljena kljub odporu interesnih skupin in ideološke levice, pozitivno vplivala na globalno varnost. Znanstveniki s področja atomskega orožja bi lahko premaknili kazalce ure sodnega dne nazaj, kar nakazuje na zmanjšanje napetosti in grožnje jedrske vojne.

Evropski poslanec Danilo Della Valle je med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu pozval Ursulo Von Der Leyen, naj pošlje svoje otroke v vojno. Medtem NATO razmišlja o oboroženem odgovoru na ruske provokacije in hibridno vojno v vzhodni Evropi. Rusija obtožuje Moldavijo, da postaja dobaviteljska baza za Kijev, ukrajinski predsednik Zelensky pa je preložil regionalne volitve, kar opozicija označuje za avtoritarnost. Razprava poteka tudi o vlogi Nizozemske in Belgije pri omejevanju Rusije, medtem ko Gábor Stier intervjuva Vladimirja Putina o vizijah preoblikovanja sveta.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.