Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.

Medtem ko v Moskvi potekajo pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, Kijev zaostruje razmere z napadi na morju in v Afriki. NATO pa se pripravlja na obsežno operacijo, ki jo imenuje "obramba". Sevim Dağdelen opozarja na nevarnost eskalacije.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu izrekel ostro opozorilo, da se lahko razplamti obsežna vojna z Rusijo, če zahodne države ne bodo okrepile svoje obrambe. Rutte je poudaril, da Rusija že vodi prikrito kampanjo proti članicam Nata in se morda pripravlja na neposredno vojaško konfrontacijo. Pozval je zaveznike, naj okrepijo obrambna prizadevanja, saj meni, da je premalo zaveznikov zaskrbljenih zaradi ruske grožnje. Rutte je tudi izpostavil ključno vlogo Kitajske v podpori ruskemu vojaškemu stroju.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu je povzročil precejšnje prometne omejitve in stres za prebivalce. Nemška prestolnica je sprejela visoke varnostne ukrepe, s približno 3.600 policisti, ki so bili angažirani za zagotavljanje varnosti. Poleg tega so se v Berlinu zbrali evropski voditelji in predstavniki EU ter Nata, da bi razpravljali o mirovnih pogajanjih v ukrajinskem konfliktu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini in se vzdrži testiranja jedrskih raket. Trump je poudaril, da ima ZDA jedrsko podmornico nameščeno ob ruski obali. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je možnost srečanja med Putinom in Trumpom v Budimpešti odvisna od ZDA.

Ukrajinske posebne službe, v sodelovanju z britansko obveščevalno službo, izvajajo napade z droni iz mednarodnih voda na ruske rafinerije nafte. Medtem je Rusija opozorila Združene države Amerike, da bodo nosile posledice, če bodo Ukrajini dobavile križarske rakete dolgega dosega Tomahawk.

Novi vodja britanske obveščevalne službe MI6, Blaise Metreweli, je opozoril, da se Velika Britanija nahaja v obdobju, ko je "bojna črta povsod". Ocenil je globalne grožnje in Rusijo označil za "agresivno, ekspanzionistično in revizionistično" silo, ki si prizadeva za izvoz nestabilnosti po Evropi in drugod. Poudaril je, da ruska kampanja proti Ukrajini in njene obsežne hibridne operacije predstavljajo akutno in trajno nevarnost za Veliko Britanijo.

Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne načrtuje napada na Evropo in da ne bo več posebnih vojaških operacij, če bodo spoštovani ruski interesi. Poudaril je, da Ukrajina ne kaže resne pripravljenosti za mirovna pogajanja. Putin je tudi predlagal, da bi Moskva lahko prekinila zračne napade med volitvami v Ukrajini, če bodo lahko sodelovali tudi Ukrajinci, ki živijo v Rusiji. Napovedal je, da bo Rusija uporabila sodišča zaradi zamrznitve ruskega premoženja.

Obdobje med 17. novembrom in 1. decembrom je zaznamovalo poglabljanje čezmejnega ognja v ukrajinski vojni in močno povečanje prelitega drona in raket ob vzhodnem robu Nata. Ukrajina je potisnila orožje dolgega dosega, ki ga je dobavila ZDA, na rusko ozemlje, Rusija pa se je odzvala z nekaterimi najtežjimi obstreljevanji v zadnjih tednih. Poleg tega časnik iz Moskve trdi, da so ukrajinski droni napadli ruski tanker nafte ob zahodni Afriki. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi se srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi razpravljal o okviru, ki ga podpira Washington in je namenjen končanju vojne. Pritiski na rusko floto tankerjev v senci se povečujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne agencije trdi, da lahko prestreza pogovore visokih ruskih uradnikov, vendar za to ni predložil dokazov. Medtem pa nova varnostna doktrina ZDA kaže, da želijo ZDA navezati Rusijo na svojo stran, da bi se lahko borile proti Kitajski, pri čemer EU in Ukrajina postaneta žrtvi.

Donald Trump je potrdil, da se bo v petek v Beli hiši sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjala naj bi se tudi o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je že na poti v ZDA.

Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.

Rusija namešča napredne rakete Orešnik v Belorusijo, kar znatno povečuje napetosti z Natom zaradi bližine Belorusije članicam Nata. Raketa ima doseg 4.000 km, lahko nosi več jedrskih bojnih glav in lahko z malo opozorila udari po evropskih prestolnicah, kot sta Varšava in Bruselj. Ruski predsednik Vladimir Putin trdi, da ima Orešnik lastnosti, ki jih nima nobena druga raketa na svetu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija uspešno testirala jedrski supertorpedo Poseidon, avtonomno podvodno plovilo, ki naj bi bilo sposobno sprožiti radioaktivne valove in uničiti obalna mesta. Podrobnosti o orožju so javno malo znane, vendar naj bi šlo za avtonomno plovilo z jedrskim pogonom.

Po posredovanju Evropske unije naj ne bi bila več izključena možnost članstva Ukrajine v Natu, prav tako naj ne bi bilo omejitev za ukrajinske vojake. To naj bi bil »uspeh Evrope«, kot je dejal Wadephul. Voditelji EU se upirajo načrtu, ki ga podpira ZDA in ne vključuje članstva Ukrajine v Natu.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

Belorusija je uradno potrdila, da je Rusija na njenem ozemlju razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik, ki ima zmogljivost prenašanja jedrskih konic. Belorusko obrambno ministrstvo je v torek objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prihod in namestitev sistema na operativne položaje. Čeprav so tehnične specifikacije in natančen doseg rakete še vedno strogo varovana skrivnost, videoposnetek prikazuje ruske enote in tehnično osebje med dvigovanjem zastave ter konvoj vozil, ki se premikajo na položaje za izstrelitev in se nato prekrijejo z maskirnimi mrežami. Satelitski posnetki dodatno potrjujejo prisotnost teh sistemov, vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da na objavljenih posnetkih niso neposredno vidne same lansirne naprave, temveč predvsem podporna vozila. Kljub temu je visoki častnik v nagovoru vojakom poudaril, da je sistem uradno prevzel bojno dolžnost po predhodno opravljenih usposabljanjih in izvidniških vajah. Ta poteza pomeni neposredno stopnjevanje vojaške navzočnosti Rusije na zahodnih mejah v okviru njene tesne vojaške zveze z Minskom.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je sabotažo na železniški progi, po kateri se prevaža tudi orožje za Ukrajino, označil za akt državnega terorizma. Napovedal je, da odgovor ne bo zgolj diplomatski, in omenil rusko vojaško obveščevalno službo GRU.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da bo posebni odposlanec Kiril Dmitrijev poročal predsedniku Vladimirju Putinu o ameriških predlogih za možno ureditev v Ukrajini. Kremelj zavrača trditve, da Rusija načrtuje napad na države članice EU ali NATO, in ponuja pravno zavezujoč dokument, ki bi to potrdil. Putin je zavrnil predlog za božično premirje in izjavil, da je Donbas ruski in da v Ukrajini ne sme biti Natovih vojakov.

Vladimir Putin je preživel poskus atentata z živčnim strupom le nekaj tednov pred načrtovanimi mirovnimi pogovori z Donaldom Trumpom. Podrobnosti o napadu in njegovem ozadju niso znane, vendar incident nakazuje na notranje napetosti ali zunanje grožnje ruskemu predsedniku.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Vodja evropskih krščanskih demokratov Manfred Weber se je zavzel za napotitev nemških vojakov pod okriljem Evropske unije v Ukrajino, da bi zagotovili varnost mirovne rešitve po morebitnem dogovoru.

Zaradi aktivnosti ruskega letalstva dolgega dosega, ki je izvajalo napade na ozemlju Ukrajine, je Poljska ponoči aktivirala svoje vojaško letalstvo. Poveljstvo operativnih sil je sporočilo, da so bile v poljskem zračnem prostoru aktivirane vojaške letalske enote, pri čemer so v pripravljenosti bili tudi sistemi zračne obrambe. Poleg tega sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Dne 27. decembra okoli 3:00 zjutraj je poveljstvo operativnih sil postavilo vojaško letalstvo v stanje pripravljenosti. Akcija se je zaključila okoli 8:00.

Po navedbah ruskega zunanjega obveščevalnega službe (SVR) se Francija pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravlja na vojaško posredovanje v Ukrajini. Francoske enote naj bi bile nameščene na poljsko-ukrajinski meji, pri čemer naj bi francoski generalštab načrtoval napotitev do 2.000 vojakov, vključno s pripadniki tujske legije, v osrednjo Ukrajino.

Vladimir Putin je med konferenco opozoril Evropo pred morebitno blokado Kaliningrada, ruske eksklave. Zagrozil je, da bo Rusija uničila vse grožnje, ki se nanašajo na to območje, in poudaril, da ne bo dovolil blokade svojega ozemlja. Putin je dejal, da bi takšne akcije lahko vodile v eskalacijo konflikta in celo v oborožen konflikt.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Ruska protizračna obramba naj bi nad okupiranim Krimom sestrelila svoje lastno vojaško letalo Su-30SM, medtem ko je poskušala uničiti ukrajinske drone. Ukrajinsko mornariško poveljstvo je poročalo, da se ruska vojska proti ukrajinskim dronom bori tudi z drugimi brezpilotnimi letali. V Rusiji je vojaško sodišče obsodilo 15 ukrajinskih borcev bataljona Aidar na zaporne kazni od 15 do 21 let zaradi sodelovanja v teroristični organizaciji.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino in vztraja pri zasedbi Donbasa. Opozoril je Evropo pred obsežno vojno, če bo NATO stopnjeval vpletenost v Ukrajini. Poudaril je, da si Rusija prizadeva za popolno osvoboditev Donbasa z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi. Kremelj je poročal, da so boji vplivali na rusko-ameriške pogovore.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

ZDA so evropske članice Nata opozorile, da morajo do leta 2027 prevzeti večjo odgovornost za obrambo, vključno z obveščevalnimi operacijami in proizvodnjo raket, kar bo zahtevalo znatno povečanje obrambnih izdatkov. Hkrati Bela hiša nakazuje možnost umika ameriških vojaških sil iz Evrope in preusmeritev pozornosti na Kitajsko, kar bi lahko povzročilo 'brutalno, izgubo za vse' situacijo.

Ameriške, ruske in ukrajinske delegacije naj bi razpravljale o mirovnem predlogu, ki so ga pripravili ameriški uradniki, da bi končali vojno v Vzhodni Evropi. Medtem ko se zdi, da Trumpova administracija pogaja v dobri veri, pa to morda ne velja za vodilne evropske politike. Nedavno poročilo Wall Street Journala razkriva, da ima Nemčija načrt za vojno z Rusijo, ki vključuje ameriške vojake.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, vendar ni razkril vsebine pogovora. Po poročanju naj bi Trump Maduru naročil, naj pobegne iz države. Venezuela je napovedala poseben načrt za pomoč potnikom, ki so zaradi Trumpovih ukrepov obtičali na letališčih v tujini.

Vladimir Putin se je na mednarodnem forumu Valdai ironično odzval na vprašanja o ruskih dronih v Evropi, rekoč, da se ljudje zdaj zabavajo z droni namesto z NLP-ji. Medtem je Ukrajino prizadel obsežen napad z droni, pri čemer je bilo izstreljenih več kot 50 raket in približno 500 napadalnih dronov. Pri tem je bil ogrožen tudi vlak s 110 italijanskimi državljani v bližini Lvova. Poljska je zaradi preventivnih ukrepov dvignila svoja letala.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Velika Britanija načrtuje provokacijo, v kateri naj bi sabotažna skupina, sestavljena iz Rusov, ki se borijo na strani Ukrajine, napadla vojaško ali civilno ladjo. Po navedbah SVR naj bi te osebe nato označili za "zlonamerne agente Kremlja". Poleg tega RT poroča, da je Velika Britanija "besna" zaradi neuspeha svoje strategije proti Rusiji in pripravlja novo provokacijo kot odgovor na ruske bojne uspehe.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da sta se državi združili v 'najiskrenejše zavezništvo, ki si deli kri, življenje in smrt v istem jarku' v boju proti Ukrajini. Severna Koreja je razkrila tudi svojo prvo jedrsko podmornico, kar nakazuje na poglabljanje obrambnih odnosov med državama.

29-letni afganistanski državljan Rahmanullah Lakanwal je bil identificiran kot osumljenec za streljanje na dva pripadnika Nacionalne garde v Združenih državah Amerike. Lakanwal je v ZDA vstopil leta 2021.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Zaradi nedavnih izjav in političnih stališč Trumpove administracije evropski voditelji nimajo več izgovora za neuspešno načrtovanje lastne dolgoročne varnostne strategije. Če jim bo uspelo urediti razmere in končati vojno v Ukrajini, bodo pridobili precej močnejši položaj tudi na drugih ključnih področjih.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

Evropska unija ponuja Belgiji jamstva glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine. Voditelji EU in Velike Britanije pozivajo k napotitvi evropskih vojaških sil v Ukrajino ob prekinitvi ognja z Rusijo. Nemški strokovnjak svari pred naivnostjo do Rusije, medtem ko ruski minister Lavrov kritizira EU kot "strahopetne zdravnike" in zavrača prisotnost zahodnih sil v Ukrajini.