Slovaška bo Ukrajini dobavila razminirnike Božena kot del humanitarne pomoči, kar je poudaril obrambni minister Robert Kaliňák. Madžarska je Ukrajini namenila 106 milijard forintov humanitarne pomoči. Švedska vlada je pohvalila pomoč Ukrajini, hkrati pa kritizirala švedske aktiviste v Gazi, ki niso upoštevali priporočil zunanjega ministrstva glede potovanj.

Poljska je zaradi nevarnosti ruskih dronov, ki delujejo nad Ukrajino blizu poljske meje, zaprla zračni prostor nad letališčem v Lublinu in začela preventivne letalske operacije svojih in zavezniških zračnih sil na vzhodu države. Premier Donald Tusk je novico objavil na družbenem omrežju X. Poleg tega je bil izdan alarm RCB za več okrožij v lublinskem vojvodstvu.

Ruski diplomat je izjavil, da se Rusija strinja, da mora prihodnji mirovni sporazum za Ukrajino zagotoviti varnostna jamstva Kijevu, vendar Moskva potrebuje tudi verodostojna varnostna jamstva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa opozarja na zgodovinske napake glede varnostnih jamstev in obljub, ki jih je Rusija že kršila. Te izjave prihajajo v času, ko se v ZDA odvija vrhunsko srečanje.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.

Pentagon je potrdil, da je letalo z ministrom za vojno Petom Hegsethom na krovu zaradi razpoke na vetrobranskem steklu neplanirano pristalo v Združenem kraljestvu. Letalo se je vračalo s srečanja obrambnih ministrov zveze NATO.

V Washingtonu, D.C., se je nasilni kriminal zmanjšal za skoraj polovico, odkar je predsednik Donald Trump v mestu namestil zvezne vojake in organe pregona. Hkrati je Trump izrazil željo po preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva v Ministrstvo za vojno, kar je bila prvotna oznaka do leta 1947. Trump je dejal, da mu sedanje ime ni všeč.

Članki poročajo o obsodbah domnevne imperialistične agresije ZDA proti Venezueli. Različne levičarske in protikapitalistične organizacije so izvedle proteste in objavile izjave, v katerih obsojajo vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju kot grožnjo intervencije. Izpostavljajo vlogo Donalda Trumpa in opozarjajo na zgodovino ameriškega imperializma v Latinski Ameriki. Članki poudarjajo solidarnost z venezuelskimi delavci in zatiranimi sektorji proti ameriškemu imperializmu.

Po nedavnem iransko-izraelskem konfliktu se geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu zaostrujejo. Iran je objavil, da je v provinci Sistan-Baluchistan likvidiral "teroristično" skupino, povezano z Izraelom, kar kaže na naraščajočo vojno v senci med državama. Medtem se pojavljajo vprašanja o strateški usmerjenosti Irana znotraj organizacij, kot je BRICS, in ali ta zavezništva dejansko prispevajo k enotni fronti ali pa vodijo v slepo ulico.

Donald Trump je omalovaževal vdor drona v Poljsko in predlagal, da je šlo verjetno za napako, kar je razjezilo zaveznike v Natu. Trdil je, da se mu 'potrpljenje s Putinom izteka'. Rusija je zavrnila obtožbe, da je ciljala na Poljsko. Zaradi ukrajinske grožnje z droni in strahu pred razširitvijo ruskih sankcij so cene nafte poskočile. Nato je sprožil operacijo 'Eastern Sentry'.

Združene države Amerike pošiljajo dodatne vojaške ladje v Karibsko morje, da bi okrepile boj proti narkokartelom. Predsednik Trump je napotil križarko z vodenimi izstrelki USS Erie in jedrsko podmornico USS Newport News. Hkrati je Venezuela, pod vodstvom Nicolása Madura, napotila 15.000 vojakov in policistov na mejo s Kolumbijo, medtem ko se ameriške vojaške ladje približujejo južni Ameriki. To povečuje napetosti v regiji, kjer ZDA že imajo veliko vojaško prisotnost.

Donald Trump je pozval k kazenskemu pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi neutemeljenih trditev. Senator Warren je trdil, da Trump z "morilci" koplje umazanijo o članih Federal Reserve. Trump je zatrdil, da ima neomejeno moč, vključno s pošiljanjem vojske v katero koli državo. Poleg tega je Trump odpustil guvernerko Federal Reserve Liso Cook po obtožbah o goljufiji pri hipotekah. Guverner, ki sicer ne mara Trumpa, je opozoril na neresnične trditve demokratov, da kriminal ne obstaja.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Po poročanju portala Politico naj bi se ZDA in Rusija ta konec tedna v Miamiju pogovarjali o možnih poteh do miru v Ukrajini. Ukrajinska delegacija pa naj bi se v petek in soboto v ZDA pogajala o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo, vendar končna različica še ni dogovorjena.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je poudarila, da ni časa za izgubljanje pri podpori Ukrajini in krepitvi evropske obrambne pripravljenosti. Medtem pa Donald Trump obtožuje Ukrajino blokiranja miru, analiza Putinovih govorov pa kaže, da Kremelj ostaja pri maksimalističnih zahtevah in grožnjah zaveznikom.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Berlinu opravil novo rundo pogovorov z ameriškimi odposlanci glede mirovnih pogajanj za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. ZDA so obljubile neopredeljena varnostna jamstva Ukrajini kot del mirovnega sporazuma.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je Donald Trump edina politična figura, ki lahko konča vojno v Ukrajini, saj so pogovori o miru z Rusijo zastali. Medtem je Nemčija povečala financiranje ameriškega orožja za Ukrajino, kot je potrdil zunanji minister Johann Wadephul.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da bi lahko evropske članice zavezništva postale naslednja tarča Rusije, in pozval k hitremu povečanju obrambnih izdatkov za odvračanje prihodnje agresije. Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da se mora Evropa pripraviti na obsežen konflikt. Britanski minister je ponovil poziv in dodal, da prebivalstvo Velike Britanije in Evrope nima besede pri tem.

Ameriški odposlanci Steve Witkoff in Jared Kushner so se v Moskvi pet ur pogajali z Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu za Ukrajino, vendar po besedah pomočnika Kremlja Jurija Ušakova ni bilo soglasja. Po poročanju naj bi evropski voditelji kovali zaroto proti Trumpovemu mirovnemu načrtu in izrazili zaskrbljenost zaradi zaščite Volodimirja Zelenskega. Mirovni pogoji naj bi bili za Ukrajino drakonski, pogajanja pa so ponovno propadla.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 14. decembra privolil v popustitev glede vstopa Ukrajine v NATO, kar je bil eden ključnih razlogov za rusko vojno v Ukrajini. Ukrajina se je sprva borila za pravico do pridružitve zvezi NATO.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Rusija uvaja nove varnostne ukrepe zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov z droni in sabotaž. Ukrajinski predsednik Zelenski poroča o ruskem nočnem napadu z več kot 470 droni in 48 raketami, ki je zahteval devet življenj. Zelenski poudarja, da je pritisk na Rusijo še vedno nezadosten in poziva k učinkovitejšim sankcijam in pomoči Ukrajini.

Časopis Weltwoche poroča, da je EU v Ženevi poskušala ublažiti Trumpov načrt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Sedaj naj bi ZDA same pogajale z Ukrajino in Rusijo, brez sodelovanja Evrope. Nemški kancler pa je izjavil, da ne bo nobenih odločitev o Ukrajini in Evropi brez sodelovanja Ukrajincev in Evropejcev, kar nakazuje na nasprotovanje vsiljenim mirovnim rešitvam.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izjave predsednika vojaškega odbora Nata, admirala Giuseppea Cava Dragonea, ki je izjavil, da bi lahko preventivni napad na Rusijo štel za obrambno dejanje. Tiskovna predstavnica Marija Zaharova je izjave označila za neodgovorne in nevarne, ki spodbujajo eskalacijo. Medtem se Ukrajina sooča s korupcijskim škandalom v Kijevu in težkimi boji v Donbasu, medtem ko Rusija išče zmago s pomočjo Kitajske in ZDA.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, še posebej vztraja pri zavzetju Donbasa. Medtem je bil v Ruskem okupiranem delu Luganske oblasti česko-vietnamski državljan obsojen na 13 let zapora zaradi bojevanja proti Rusiji na strani Ukrajine.

Nemčija je opozorila na znaten porast ruskih hibridnih aktivnosti, ki naj bi imele za cilj destabilizacijo države. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je dejal, da Moskva izvaja kampanjo, ki vključuje dezinformacije, vohunjenje, kibernetske napade in poskuse sabotaže. Zaradi tega je bil na pogovor poklican ruski veleposlanik Sergej Nečajev.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Ruski general je bil ubit v ponedeljek, ko je pod njegovim avtomobilom v južni Moskvi eksplodirala bomba. Preiskovalci preiskujejo možnost, da je ukrajinska obveščevalna služba izvedla bombni napad, pri čemer se sklicujejo na preteklo uporabo eksploziva s strani Kijeva pri ciljnih likvidacijah uradnikov. Smrt generala je že tretji primer umora visokega ruskega častnika v zadnjem letu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropska unija največja ovira za mirovna pogajanja v Ukrajini, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije. Opozoril je tudi, da bodo evropske vojaške sile, nameščene v Ukrajini, legitimen cilj za Rusijo. Izjava je bila objavljena na dan srečanja med Trumpom in Zelenskim.

Giuseppe Cavo Dragone, predsednik vojaškega odbora NATA, je v intervjuju za Financial Times dejal, da zavezništvo razmišlja o bolj agresivnem odzivu na ruske kibernetske napade in druge hibridne grožnje. Razpravljajo tudi o možnosti preventivnega napada na Rusijo, vendar poudarjajo, da to ni njihov običajni način delovanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pohvalil rusko orožje in njegovo vlogo v dekolonizaciji afriških držav.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Ameriška javnost opozarja na dolgotrajno nefunkcionalnost vlade, ki se kaže v polarizaciji, zastojih in nezmožnosti reševanja ključnih problemov. Hkrati je prišla na dan informacija, da je Donald Trump ukazal FBI in drugim agencijam preiskavo oseb in skupin, ki bi lahko bili potencialni "domači teroristi" na podlagi nejasnih indikatorjev.

Evropska unija se sooča z vse večjim pritiskom, da bi uporabila zamrznjeno rusko premoženje za financiranje Ukrajine. Na prihajajočem vrhu EU bodo članice razpravljale o uporabi tega premoženja, ki je shranjeno v belgijski družbi Euroclear. Rusija na drugi strani grozi s tožbami in zahteva odškodnino v višini 230 milijard dolarjev od Euroclearja, saj meni, da gre za krajo. Rating agencija Fitch je prav tako opozorila na tveganja, povezana z uporabo zamrznjenega premoženja, in grozi z znižanjem bonitetne ocene Euroclearja. Razprava odpira vprašanja o zakonitosti in upravičenosti takšnih ukrepov, ter o tem, ali izredne razmere opravičujejo izredne ukrepe.

Nekdanji britanski obrambni minister poziva k vojni z Rusijo, kar poudarja zaostrene napetosti. Medtem pa Alastair Crooke analizira prenos odgovornosti ZDA za vojno v Ukrajini na evropske države, kar naj bi se začelo s strani Trumpove administracije. Evropska unija se posveča iskanju načinov za nadaljevanje vojne v Ukrajini proti Rusiji.

Ameriška obveščevalna skupnost ne ocenjuje, da ima Rusija sposobnost osvojiti Evropo ali celo Ukrajino, je izjavila direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe. Te izjave so odgovor na poročila, ki trdijo, da ameriška obveščevalna skupnost podpira stališča EU in NATO, da Rusija namerava izvesti invazijo na Evropo. Nekateri mediji so namreč poročali, da naj bi imela Rusija ambicije »osvojiti Evropo«, a se sedaj postavlja vprašanje, ali bodo ti mediji prenesli tudi uradno stališče ameriške obveščevalne skupnosti.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

Poveljnik vojaškega odbora NATO, italijanski admiral Giuseppe Cavo Dragone, je izjavil, da NATO razmišlja o bolj proaktivnem in agresivnem pristopu za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju, ki bi lahko vključeval tudi preventivne ukrepe. Rusija se je na te izjave odzvala kritično. Hkrati so evropske članice NATO izrazile zaskrbljenost zaradi načrtov ZDA o zmanjšanju vojaške prisotnosti v Evropi in pozvale Washington k ohranitvi trenutne ravni.

V Romuniji se bo januarja 2026 začelo obratovati novo Natovo vozlišče, ki bo podvojilo tranzit orožja v Ukrajino. Podobno vozlišče je bilo leta 2022 odprto v Jasionki na Poljskem, ki služi kot ključno logistično središče za vso mednarodno pomoč Kijevu, tako vojaško, humanitarno kot medicinsko.

Po poročanju Wall Street Journala Nemčija pripravlja obsežen načrt, imenovan Oplan Deu, ki podrobno opisuje, kako bi nemške sile skupaj z drugimi državami članicami Nata reagirale v primeru vojne z Rusijo. Načrt na več kot 1200 straneh določa natančne korake in strategije za morebiten spopad.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Evropa je obtožila Putina, da simulira mirovna pogajanja s Trumpovimi odposlanci. Zaradi pomanjkanja napredka v peturnih pogovorih v Moskvi je bilo odpovedano srečanje Zelenskega z ameriškim odposlancem.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.