Nacionalna varnostna strategija, ki jo je objavil Donald Trump, obravnava svobodo prisile kot bistvo ameriške suverenosti. Dokument ocenjujejo kot nevaren in opozarjajo, da bi lahko imel dolgoročne negativne posledice za Združene države Amerike, če bo ostal v veljavi.

Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.

ZDA naj bi zahtevale, da Evropa do leta 2027 prevzame večino konvencionalne obrambe Nata, vključno z obveščevalnimi podatki in raketami. Reuters poroča, da so ameriški obrambni uradniki ta teden diplomatom sporočili, da želijo, da Evropa prevzame glavno odgovornost za Natove obrambne zmogljivosti. Evropski uradniki menijo, da je ta rok nerealističen.

Arsenali evropskih držav članic NATO so skoraj popolnoma izčrpani, zato naj bi Finska in Švedska kupili več orožja od ZDA, da bi ga ponudili Ukrajini. S tem vojaška pomoč Ukrajini postaja breme za NATO. Evropska komisija pa naj bi 16. oktobra predstavila načrt za spremembo sistema nabave na obrambnem področju do leta 2030, kot razlog pa navaja »stalno grožnjo evropski varnosti« s strani Rusije.

Nekdanji afganistanski komandos, ki ga je podpirala CIA in je obtožen streljanja na dva vojaka Nacionalne garde Zahodne Virginije v bližini Bele hiše, je bil v ZDA pripeljan v skladu s tajnim dogovorom o evakuaciji iz leta 2021. Ta dogovor je na ameriška tla preselil na tisoče borcev »Zero Unit« in njihovih družin. Napad v Washingtonu je ZDA prisilil, da se soočijo s 14 milijard dolarjev vrednim programom evakuacije iz Afganistana, ki je uvozil kaos. Po katastrofalnem padcu Kabula je bilo v ZDA prepeljanih približno 90.000 afganistanskih državljanov.

Objavljeni so bili članki ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Poročajo o travmi izraelske družbe in judovske diaspore. Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Pojavljajo se tudi vprašanja o nadaljnjem razvoju dogodkov in morebitnem ponovnem pojavu Hannibalovega direktiva.

Združene države Amerike so v Venezueli izvedle tisto, kar tuji analitiki označujejo za posebno vojaško operacijo, ki je po prvih ocenah dosegla zastavljene cilje. Poseg naj bi bil usmerjen v doseganje strateškega vpliva na celotni zahodni polobli in bi lahko služil kot sredstvo za prisilo drugih držav v regiji k tesnejšemu sodelovanju z Washingtonom. Po poročanju tujih medijev je bila operacija izjemno uspešna, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike. Operacija odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivih preostalih latinskoameriških držav na povečan ameriški pritisk. Čeprav so podrobnosti o samem poteku akcije še vedno omejene, poročila nakazujejo, da bo Washington uporabil ta uspeh za utrjevanje svojega hegemonističnega položaja. Kritiki sicer opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih posegov, ki bi lahko sprožili odpor v sosednjih državah in povečali regionalno nestabilnost v prihodnjih mesecih.

Trije ruski mejni policisti so po navedbah estonskih oblasti nelegalno prestopili mejo v sosednjo državo članico Evropske unije in zveze Nato. Incident se je zgodil v sredo, ko so Rusi približno 20 minut prebili na estonskem ozemlju, preden so se vrnili v Rusijo, je za portal Delfi povedal estonski minister za notranje zadeve Igor Taro.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na Valdajskem diskusijskem klubu v Sočiju zanikal načrte o napadu na NATO in označil razprave o ruski agresiji proti Zahodu za neutemeljene. Poudaril je, da Rusija ne želi napasti Nata in da Zahod izkorišča percepcijo ruske grožnje za krepitev lastne moči. Kritiziral je tudi zahodno cenzuro mnenj in spomnil, da ta ni delovala niti v Sovjetski zvezi.

Ameriška mornarica, vključno z letalonosilkami in bombniki, je v pripravljenosti v Karibskem morju in čaka na ukaz predsednika Trumpa za napade na Venezuelo. Kolumbija je prav tako možna tarča.

Donald Trump je v intervjuju za Politico izjavil, da ga v Natu kličejo 'očka' in da podpira evropske nacionaliste, kar naj bi povzročalo razdor med evropskimi desničarskimi strankami. Izrazil je tudi mnenje, da Ukrajina ni več demokracija in bi morala izvesti volitve.

V Washingtonu, D.C., so potekali pro-palestinski protesti med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pri takratnem predsedniku Donaldu Trumpu. Protestniki so pozivali k končanju izraelsko-hamasovske vojne v Gazi. Hkrati naj bi Trump in Netanjahu pripravljala načrt za končanje omenjene vojne, ki pa ga spremljajo številne težave.

Hamas je potrdil smrt visokega poveljnika Raida Saada v Gazi, ki ga je Izrael ubil v napadu. Saad je bil poveljnik vojaške proizvodne enote Hamasa. Izraelska vojska (IDF) je sporočila, da je ciljala na vozilo v Gazi, v katerem se je prevažal Saad, ki ga Izrael označuje za enega od načrtovalcev terorističnih napadov 7. oktobra 2023. Konzervativni komentator je za množično streljanje v Avstraliji okrivil kritike izraelskega obleganja Gaze, kjer je bilo ubitih najmanj 11 ljudi.

Larry C. Johnson analizira članek Wall Street Journala o ukrajinski operaciji "Spiderweb" proti Rusiji, ki naj bi se začela konec leta 2023 in stopnjevala leta 2024. Članek poudarja, da je načrtovanje trajalo 18 mesecev. Hkrati se pojavljajo vprašanja o morebitni vpletenosti CIE v to operacijo in o izraelskem napadu na Iran 12. junija.

V Franciji je prišlo do večje kršitve vojaškega zračnega prostora, ko so vojaki odprli ogenj na drone, ki so ogrožali visokovarovano bazo jedrskih podmornic. Ta incident se je zgodil v času, ko evropski uradniki poudarjajo grožnjo hibridnega bojevanja iz Rusije, ki se je v zadnjem času osredotočala na številne vdore 'skrivnostnih' dronov v zračni prostor EU, zlasti v bližini občutljivih območij.

Nekdanji svetovalec Pentagona, Douglas Macgregor, trdi, da se v Ukrajini pripravlja vojaški udar z namenom strmoglavljenja predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah naj bi visoki ukrajinski vojaški krogi odkrito razpravljali o pohodu na Kijev, ZDA pa naj bi hkrati načrtovale Zelenskijevo pobeg v Izrael.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.

Združene države Amerike so postavile rok do leta 2027, do katerega naj bi Evropa prevzela večino konvencionalnih obrambnih zmogljivosti NATO, vključno z obveščevalnimi podatki in raketami. Ta časovni okvir se zdi nekaterim diplomatom precej ambiciozen.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, naj zaradi povečane vojaške aktivnosti in opozorila ameriškega Zveznega urada za letalstvo (FAA) čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Številna podjetja so že odpovedala lete v to državo.

Po poročilih naj bi Hamas v ponedeljek izpustil talce, kar naj bi bil rezultat posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump naj bi že v ponedeljek obiskal Izrael in Egipt. Dogovor naj bi prišel dve leti po začetku vojne v Gazi, vendar ni jasno, ali bo to dejansko pomenilo mir v regiji.

ZDA so izvedle nove zračne napade na domnevne tihotapske ladje v bližini Latinske Amerike, le nekaj ur po tem, ko je predsednik Donald Trump Fentanil uradno označil za orožje za množično uničevanje. Ameriški južni poveljstvo je potrdilo, da so plovila prevažala narkotike po znanih tihotapskih poteh v vzhodnem Pacifiku. Medtem v kongresu potekajo razprave o strategiji ZDA do Venezuele, kjer člani kongresa zahtevajo jasnost glede Trumpove administracije glede morebitne spremembe režima in blokade nafte.

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.

Republikanski kongresnik Thomas Massie iz Kentuckyja je v torek vložil predlog zakona, s katerim bi Združene države izstopile iz zveze Nato, ki jo označuje kot relikt hladne vojne. Massie ne zaupa Natu in meni, da bi morale ZDA sredstva nameniti za lastno obrambo.

Evropska unija podpira morebitno srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo to prispevalo k miru. Osebne sankcije proti Putinu mu ne preprečujejo vstopa v EU, saj se sankcije nanašajo na njegovo premoženje, ne pa na gibanje. V Franciji pa je bil preprečen atentat na Vladimirja Ossetčkina, Putinovega kritika, pri čemer so bili aretirani štirje osumljenci.

Grški premier Kiriakos Micotakis je izrazil podporo Grčije Ukrajini ob prihodu na vrh v Bruslju. Poudaril je, da Grčija podpira finančno stabilnost Ukrajine, da bi se lahko branila pred rusko invazijo. Micotakis je tudi izpostavil, da grška srca bijejo v Lorientu, kjer se dviga grška zastava na fregati Belharra, kar dokazuje prehod grških oboroženih sil v novo dobo.

Rahmanullah Lakanwal, afganistanski državljan, ki je pred tem sodeloval s Cio in ameriškimi silami v Afganistanistanu, je v Washingtonu napadel dva pripadnika Nacionalne garde. Incident je sprožil razpravo o ameriških imigracijskih politikah in programu evakuacije afganistanskih državljanov, imenovanem Operacija Allies Welcome (OAW), ki naj bi ZDA stal 14 milijard dolarjev. Lokalni viri poročajo, da je bil Lakanwal v Afganistanistanu zaprt zaradi ubojev, povezanih z enoto, ki jo je podpirala Cio.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Trumpova administracija je okrepila pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura z zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob obali Venezuele. Maduro je zaseg označil za piratstvo in poročal o prisilnem izginotju posadke. ZDA so uvedle nove sankcije proti venezuelski naftni industriji.

Podpredsednik JD Vance je izdal ostro opozorilo, da množične migracije iz držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom v Evropo tvegajo, da bo jedrski arzenal prišel pod vpliv islamističnih politikov, kar predstavlja resno nevarnost za ameriške interese.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja med proslavo judovskega praznika Hanuke. Dva moška sta odprla ogenj na množico, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da so avstralske oblasti pred tem prejele opozorila, vendar jih niso upoštevale, ter dogodek označil za antisemitski napad.

Nekdanja tiskovna predstavnica Bele hiše je branila Trumpovo politiko do Somali-Američanov, sin Donalda Trumpa mlajšega je namignil na možnost umika iz Ukrajine, Trump pa je napovedal paket pomoči za ameriške kmete v vrednosti 12 milijard dolarjev in se odpravil v Pensilvanijo zaradi naraščajočega nezadovoljstva Američanov s stroški življenja. Mediji so ga pohvalili za gostovanje na Kennedy Center Honors.

Estonija je začasno zaprla cesto, ki poteka skozi ruski teritorij, zaradi povečane aktivnosti ruskih obmejnih enot. Ukrajinske sile pa so napadle rusko mesto Belgorod blizu meje z bojnimi droni. Hkrati Evropska unija s pomočjo Ukrajine razvija robotski napadalni kompleks, namenjen napadom na Rusijo, in gradi 'dron steno' za zaščito pred rusko agresijo.

Po poročilih Kiel-instituta in 24nyt.dk, je vojaška podpora Ukrajini s strani zahodnih držav drastično upadla, kar povečuje pritisk na obrambne ministre Nata, ki se bodo sestali v Bruslju. Poročila navajajo, da le peščica držav nosi največji del bremena. Zmanjšanje podpore je deloma posledica odločitve Donalda Trumpa, da ustavi finančno pomoč Ukrajini, pri čemer poziva Evropo, da prevzame večjo odgovornost.

Poljska se je odločila, da bo prvič po hladni vojni začela proizvajati protipersonalne mine in jih namestila vzdolž svoje vzhodne meje. Poleg tega naj bi jih Poljska izvažala v Ukrajino. Ta poteza je del širših prizadevanj evropskih držav za zaščito vzhodne in severne Evrope, vključno z morebitno vzpostavitvijo 'dron stene'.

Evropska komisija predlaga, da se del zamrznjenega ruskega premoženja, ocenjenega na 140 milijard evrov, uporabi za nakup orožja in streliva za Ukrajino. Medtem je komisija priznala, da let predsednice Ursule von der Leyen v Bolgarijo v začetku septembra ni bil žrtev ruske sabotaže, saj je letalo varno pristalo s pomočjo sistema za instrumentalno pristajanje.

Kongres preiskuje morebitne kršitve zakonov v zvezi z vojaškimi napadi ZDA na plovila v Karibih, domnevno povezane s trgovino z drogami. Preiskave vključujejo tudi obtožbe, da je obrambni minister Pete Hegseth odredil nezakonit napad na preživele prejšnjega napada. Poleg tega se Hegseth sooča s potencialno kaznijo v obliki zmanjšanja proračuna za potovanja, če ne bo predložil neurejenih videoposnetkov napadov na plovila, ki naj bi prevažala droge, kot zahteva zakon o obrambi za leto 2026.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.

Ruski bombniki, ki so sposobni nositi jedrsko orožje, so na božič opravili načrtovan let nad nevtralnimi vodami v Arktiki, natančneje nad Norveškim in Barentsovim morjem. Kremelj je o letu predhodno obvestil NATO, kar je sprožilo odziv tujih bojnih letal, ki so jih spremljala na distanci. Poreklo zahodnih letal ni jasno, rusko obrambno ministrstvo pa je potrdilo, da je šlo za rutinski let.

Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili izpuščeni vsi preživeli talci.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

V Pakistanu je samomorilski napad blizu sedeža varnostnih sil zahteval najmanj tri življenja. Po navedbah policije sta odjeknili dve eksploziji. Odgovornosti za napad ni prevzela še nobena skupina, čeprav nekatere mediji kot odgovornega omenjajo pakistanske talibane. Istočasno je Kabul obtožil Islamabad kršenja premirja in bombardiranja družinske hiše v provinci Khost, pri čemer je bilo ubitih deset ljudi, med njimi devet otrok.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

V Biarritzu so francoski organi pregona aretirali Francoza in tri ruske državljane iz Dagestana, ki so osumljeni načrtovanja atentata na Vladimirja Ossetchkina, ruskega begunca in kritika Kremlja. Osumljenci naj bi izvajali izvidništvo za njegovo likvidacijo. Hkrati pa spletna stran AIRLive napoveduje, da naj bi letalo ruskega predsednika Vladimirja Putina na poti v Budimpešto, kjer naj bi se srečal z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom, spremljali turški in ruski lovci nad Črno goro in Srbijo.

Admiral Alvin Holsey, poveljnik ameriškega Južnega poveljstva, se je uradno upokojil po večmesečnih napetostih s sekretarjem za obrambo Petom Hegsethom glede zakonitosti in hitrosti ameriških vojaških napadov na domnevne tihotapske čolne v Karibskem morju. Poveljstvo je predal svojemu namestniku, generalpodpolkovniku letalskih sil Evanu Pettusu.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar želi vedeti, kako bi jih Kijev uporabil. Ruski diplomat je izjavil, da je zagon za mirovni dogovor v Ukrajini, ki se je pojavil po srečanju Putina in Trumpa, izčrpan.

Donald Trump mlajši je obtožil uredništvo časnika Wall Street Journal, da daje prednost afganistanskim beguncem pred varnostjo Združenih držav po smrtonosnem napadu na pripadnike Nacionalne garde blizu Bele hiše, kar je zaostrilo politično razpravo o migracijski politiki. Napad je sprožil razpravo o tem, kako se dediščina globalnega nasilja vrača v ZDA, pri čemer se Stephen Miller tem vprašanjem izogiba.

Članek obtožuje Donalda Trumpa, da izdaja Združene države Amerike z opuščanjem demokratičnih zaveznikov, približevanjem Rusiji in zanemarjanjem Ukrajine. Avtor trdi, da Trumpova administracija zapira Glas Amerike in sprejema poteze, ki ogrožajo ameriško demokracijo. Hkrati nova nacionalna varnostna strategija ZDA, objavljena prejšnji teden, napoveduje zaostrovanje konkurence in stopnjevanje vojn po svetu, predvsem v kontekstu spopada s Kitajsko za prevlado v mednarodnem imperialističnem sistemu. Poudarja se prizadevanje za ohranjanje globalne premoči v jedrskem orožju in zaščito ameriškega gospodarstva pred tujimi vplivi.

Novo poročilo ameriške komisije za gospodarski in varnostni pregled med ZDA in Kitajsko opozarja, da kitajski predsednik Xi Jinping dela na izgradnji "alternativnega svetovnega reda", ki bi bil osredotočen na Peking in podprt s strani avtoritarnih partnerjev, kot so Rusija, Iran in Severna Koreja. Komisija je v svoji oceni, ki obsega 700 strani, predstavila to opozorilo.

Po 28 letih je demokrat osvojil župansko mesto v Miamiju, finančni prestolnici Floride. Papež Lev XIV. je izjavil, da je vsak poskus mirovnega sporazuma za Ukrajino brez Evrope nerealističen. V tajnem delu nove ameriške strategije je razkrito, da naj bi bila Poljska ključna partnerica ZDA.

Poljska je dosegla svojo mejo glede sprejemanja ukrajinskih beguncev in se bo zdaj osredotočila na integracijo tistih, ki že živijo v državi. Marcin Przydacz, vodja poljske predsedniške administracije, je poudaril, da se mora Poljska osredotočiti na integracijo beguncev.