Politični analitiki na kaosenlared.net menijo, da bi podelitev Nobelove nagrade za mir Maríi Corina Machado pomenila poziv k udaru in agresiji proti demokraciji in miru v Venezueli. Nasprotno pa gazetadopovo.com.br poroča, da je Machado, ki naj bi prejela Nobelovo nagrado za mir, pohvalila Mileija in izjavila, da so dnevi Nicolása Madura šteti.

Donald Trump je dejal, da ne vidi razloga za srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in je Kitajsko obtožil sovražnosti. Zaradi ponovnih napetosti med ZDA in Kitajsko so padle tudi kriptovalute, Bitcoin pa je padel pod 119.000 dolarjev.

Kitajske oborožene sile so v ponedeljek, 29. decembra 2025, sprožile obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo popolne blokade ključnih pristanišč na otoku. Operacija z imenom »Justice Mission-2025« združuje delovanje kopenske vojske, mornarice, letalstva in raketnih sil. Po podatkih tajvanskega obrambnega ministrstva so v bližini otoka zaznali 89 kitajskih letal, 14 vojnih ladij in 14 plovil obalne straže. Peking je vaje označil za »resno opozorilo« separatistom in tujim silam, ki podpirajo neodvisnost Tajvana. Manevri, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom, so se pričeli le teden dni po tem, ko so Združene države Amerike odobrile prodajo orožja Tajpeju v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. Kitajska vojska vaje izvaja v Tajvanski ožini, ki predstavlja eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, vendar pomorski promet za zdaj poteka nemoteno. Predstavniki kitajskega poveljstva so poudarili, da se pripravljajo na obleganje v vseh domenah, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da Evropska unija ne bi smela postati popolnoma neodvisna od Združenih držav Amerike na področju obrambe. Rutte je poudaril, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela večjo odgovornost in namenila več sredstev za obrambo, vendar ostaja na isti strani z ZDA, ki v celoti podpirajo Nato.

V Dohi poteka konferenca, kjer predstavniki več kot 25 držav razpravljajo o oblikovanju mednarodnih stabilizacijskih sil v Gazi. Konferenco organizira ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) za izvajanje druge faze Trumpovega načrta za rešitev konflikta, ki naj bi zagotovila trajne varnostne in politične dogovore. Medtem je Donald Trump izjavil, da je mirovni sporazum o Ukrajini bliže kot kadarkoli prej. Trdi, da je imel dobre pogovore z evropskimi voditelji in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, z namenom uskladitve stališč vseh strani v konfliktu. Trumpova administracija je že predstavila okvirni mirovni načrt, ki predvideva, da Ukrajina ne bo vstopila v Nato in se odpovedala ozemeljskim zahtevam.

Venezuela je obtožila Združene države "mednarodnega piratstva" zaradi zasega tankerja z nafto v Karibskem morju. Strokovnjaki menijo, da je zaseg verjetno nezakonit in predstavlja razširitev ameriškega uveljavljanja sankcij. Trump je napovedal, da bodo ZDA zadržale zaseženo nafto.

Romunska obveščevalna služba (SRI) je v sodelovanju z drugimi agencijami preprečila poskus sabotaže, ki jo je orkestrirala Ruska federacija. Dva ukrajinska državljana sta osumljena, da sta nameravala zažgati sedež podjetja Nova Post v Bukarešti. Preiskava poteka v sodelovanju z zunanjimi partnerskimi službami.

Pojavljajo se nove podrobnosti o septembrskem napadu Trumpove administracije na plovilo, za katerega so trdili, da tihotapi droge v ZDA, kar resno dvomi o vojaški različici dogodkov. Poročajo, da se je posadka čolna pred drugim napadom že predajala in odplula stran od ZDA. Admiral je tudi priznal, da plovilo ni plulo proti Združenim državam Amerike.

Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".

Pentagon je prekinil neposredno komunikacijo z nemškimi oboroženimi silami (Bundeswehr). Po besedah generalpodpolkovnika Christiana Freudinga, poveljnika nemške vojske, so komunikacijski kanali med ameriškim obrambnim ministrstvom in Bundeswehrom popolnoma prekinjeni. Kot možen razlog se navaja ohladitev odnosov med Nemčijo in ZDA po prihodu predsednika Donalda Trumpa.

Donald Trump naj bi zadržal uvedbo visokih carin na indijsko blago, dokler Indija, članica BRICS, ne zmanjša uvoza ruske nafte. To dejanje zaostruje trgovinske napetosti med ZDA in Indijo. Medtem pa je nekdanji ameriški veleposlanik Jim Gilmore javno pozval k dobavi raket Tomahawk Ukrajini, kar bi lahko vplivalo na dinamiko vojne v Ukrajini.

Šef ameriškega Pentagona, Pete Hegseth, je pozval k opustitvi "utopičnega idealizma" v zunanji politiki in k osredotočenju na "trdi realizem". Pohvalil je Poljsko zaradi povečanja izdatkov za obrambo.

Predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje pošiljanja ameriških kopenskih enot v Venezuelo, medtem ko Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibih. ZDA so tja napotile letalonosilko USS Gerald R. Ford in približno 15.000 vojakov.

ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.

Poljska se pogaja z Ukrajino o predaji lovskih letal MiG-29 ruske izdelave v zameno za dostop do ukrajinske tehnologije dronov, je sporočil poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz. Minister je pojasnil, da poljske letalske sile MiG-29 ne bodo več uporabljale, saj nimajo servisne podpore. Poljska želi izkoristiti ukrajinske zmogljivosti na področju dronov in protidronske obrambe.

Italijanski viri poročajo, da Ukrajina spodbuja vključevanje ruskega prostovoljnega korpusa, ki ga označujejo kot neonacističnega, v evropske politične platforme. Ameriški predsednik Donald Trump pa naj bi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ponudil izstrelke Tomahawk.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA zelo blizu doseganju mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom. Poročanje New York Timesa je bilo kritizirano zaradi podpiranja zločinov Izraela nad Palestinci. Trump World Tower in izraelski konzulat v New Yorku sta bila navedena kot cilja protestov.

Bela hiša je objavila posodobljeno strategijo nacionalne varnosti ZDA, ki poudarja zagotavljanje ameriške prevlade in svobode. Dokument vključuje krepitev meja, obsežne vojaške naložbe in osredotočenost na energetsko varnost.

Donald Trump je objavil, da je zračni prostor nad Venezuelo in okoli nje zaprt. Razkrito je bilo, da se je Trump prejšnji teden po telefonu pogovarjal z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Kuba je obtožila ZDA, da povzročajo elektromagnetne motnje v zračnem prostoru Karibov, zlasti nad Venezuelo. Trump je posvaril vse, ki delujejo na venezuelskem ozemlju ali v njegovi bližini, naj bodo previdni.

Kitajska je ostro obsodila Združene države Amerike zaradi odobritve rekordnega paketa orožja za Tajvan, vrednega 11,1 milijarde dolarjev. Kitajska opozarja, da bi lahko ta poteza otok spremenila v »sod smodnika« in povzročila vojaško konfrontacijo ter celo vojno v regiji. Paket vključuje sisteme raket dolgega dosega, ki bi Tajvanu omogočili napade na cilje preko Tajvanske ožine, kar je dodatno razjezilo Peking.

Pilot JetBlue se je skoraj izognil trčenju z ameriškim vojaškim letalom nad Karibskim morjem. Pilot je poročal, da je moral spremeniti višino, da bi se izognil trčenju z letalom ameriških letalskih sil, ki je letelo pred njim brez oddajanja svoje lokacije. Incident se je zgodil, medtem ko je predsednik Donald Trump povečeval pritisk v regiji.

Dve ameriški mornariški lovski letali F/A-18 sta bili opaženi, ko sta v torek leteli globoko v Venezuelanski zaliv, kar je dejanje razumljeno kot nova provokacija ZDA. To se dogaja v času napetosti in groženj z morebitno vojno za spremembo režima, katere cilj je odstaviti venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ameriška vojska je sporočila, da je izvedla zračne napade na tri čolne, ki so bili osumljeni tihotapljenja drog v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih osem ljudi. Južno poveljstvo ZDA je objavilo video posnetke in navedlo, da so se plovila premikala po znanih poteh trgovine z mamili. Napadi se izvajajo ob vse večjem nadzoru v kongresu.

Ruska FSB trdi, da je preprečila poskus ukrajinske vojaške obveščevalne službe, ki jo je podpirala Velika Britanija, da bi ugrabila rusko letalo MiG-31, oboroženo s hipersonično raketo Kinžal. Po navedbah FSB naj bi bilo letalo preusmerjeno proti Natovi bazi v Romuniji, kar naj bi izzvalo provokacijo.

Vladimir Putin je priznal, da sta ruski protiletalski raketi sestrelili letalo Azerbaijan Airlines decembra 2023 v Kazahstanu, in obljubil odškodnino družinam žrtev. Dogodek je povezal s prisotnostjo ukrajinskih dronov v ruskem zračnem prostoru. Medtem je ukrajinska vojska napadla obrat ruskega Lukoila v regiji Volgograd.

Po poročanju NachDenkSeiten, se nad Nemčijo in Evropo pojavljajo skrivnostni droni, za katere naj bi bila odgovorna Rusija, ki naj bi jih uporabljala za vohunjenje ali napade. Medtem pa je Dmitrij Medvedev na portalu FreeDert zanikal vpletenost Rusije in izjavil, da Rusija nima dronov, ki bi lahko dosegli Lizbono. Dodal je, da bi šlo lahko za provokacijo ukrajinske strani ali preizkus lokalnih obveščevalnih služb.

Kitajska vojska je sporočila, da je začela vojaške manevre z ostro municijo okoli Tajvana. V manevrih sodelujejo vojne ladje, kopenska vojska in letalstvo. Oblasti Tajvana so pozvale Peking k takojšnji prekinitvi manevrov.

Ameriške specialne sile so novembra izvedle racijo na tovorno ladjo, ki je potovala iz Kitajske v Iran. Po poročanju Wall Street Journala (WSJ) naj bi ladja prevažala "vojaško tehnologijo z dvojno rabo". Operacija je bila izvedena zaradi suma kršitve sankcij Združenih držav proti Iranu.

Urad premierja Netanjahuja je poudaril, da je Netanjahu prevzel tveganja, ki so pripeljala do zmage. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je Izrael pripravljen nemudoma sprejeti 48 talcev.

Visoki ameriški uradnik je priznal, da številna plovila, ki jih je Trumpova administracija ciljala zaradi suma tihotapljenja drog, niso imela dovolj moči ali goriva, da bi dosegla ZDA. ZDA so izvedle več napadov na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja, pri čemer so bili ubiti člani posadke. Vojaška okrepitev je bila poslana v regijo z največjo letalonosilko na svetu, U.S.S. Gerald Ford.

Velika Britanija širi svojo vojaško prisotnost v vzhodni Evropi, ne le v Ukrajini. V zadnjih šestih mesecih je London ukrajinskim silam dobavil več kot 85.000 vojaških dronov in načrtuje pošiljanje vojaških inštruktorjev v Moldavijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rutte, je pred srečanjem obrambnih ministrov držav članic zavezništva v Bruslju izjavil, da ima NATO vse zmogljivosti za obrambo pred morebitnimi ruskimi provokacijami.

Ameriška vojska je izvedla serijo napadov na cilje Islamske države (ISIS) v severozahodni Nigeriji. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so bili napadi odziv na poboje kristjanov. Afriško poveljstvo ameriške vojske je sporočilo, da so bili napadi izvedeni na zahtevo nigerijskih oblasti in so ubili večje število oboroženih borcev v državi Sokoto. Nigerijsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo sodelovanje z ZDA pri teh operacijah.

Pripadniki nemške vojske naj bi od aprila 2026 aktivno sodelovali pri zavarovanju vzhodne meje Poljske z Belorusijo in Rusijo (Kaliningrad) ter pomagali pri gradnji obrambnega zidu. Po informacijah, ki jih je pridobil urednik Bilda, naj bi nemški pionirji podpirali poljsko vojsko pri "Operaciji Ostschild", katere cilj je razširitev obrambnega zidu za zaščito pred morebitno rusko invazijo. Projekt se je začel že maja lani.

Dokument o strategiji nacionalne varnosti Donalda Trumpa za leto 2025, ki obsega 33 strani, podrobno opisuje prioritete Združenih držav Amerike in administracije glede na različne regije sveta. Poročilo naj bi bilo iskren pregled trenutnega stanja.

Združene države so okrepile prisotnost vojaških ladij v Karibih, kar povečuje napetosti z Venezuelo. Neuvrščeno gibanje (NAM) in Skupina prijateljev za obrambo Ustanovne listine ZN sta obsodila to vojaško eskalacijo in opozorila, da bi morebitni napadi na Venezuelo lahko povzročili prelivanje konfliktov po celotni regiji. Venezuelci so se odzvali z mobilizacijo v podporo vladi, ki je aktivirala redne oborožene sile in usklajuje usposabljanje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki poziva države članice Evropske unije, da se pripravijo na sestrelitev ruskih dronov in letal, ki kršijo zračni prostor EU. Z veliko večino 469 glasov so poslanci obsodili "državni terorizem" in hibridne vojne taktike Moskve. Parlament je izrazil zaskrbljenost zaradi vse pogostejših provokacij Rusije in poudaril, da Evropa ne bo ostala tiho.

V Združenih državah Amerike so začeli aretirati tujce med intervjuji za zeleno karto, kot poroča ameriški tisk. Poleg tega je ameriška imigracijska služba začasno ustavila podeljevanje azila vsem tujcem. Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo ustavil sprejemanje migrantov iz vseh držav tretjega sveta in prenehal izplačevati zvezno podporo osebam, ki niso državljani ZDA. Nemški kancler Friedrich Merz je ZDA opozoril, da je migracijska politika nemška stvar.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je napovedal proizvodnjo novih vojaških ladij razreda "Trump", ki bodo opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, vključno z jedrskimi manevrirnimi raketami in hipersoničnim orožjem. Prav tako je Trump dejal, da bodo ZDA obdržale naftne tankerje, ki so jih zasegle ob obali Venezuele.

ZDA že pet mesecev krepijo vojaško prisotnost na Karibih, kar naj bi bil pritisk na Venezuelo in Kolumbijo. V napadih na hitre čolne, za katere ZDA trdijo, da so povezani s preprodajo mamil, je bilo ubitih že več kot 80 ljudi. Trumpova administracija pripravlja načrte za obdobje po Nicolasu Maduru, vendar predsednik ni želel razkriti podrobnosti o morebitni vojaški akciji proti Venezueli. Na vprašanje o možnosti kopenske invazije je odgovoril, da o tem ne želi govoriti.

Rusija je z enotnim glasom, ki ga predstavljajo predsednik Putin, zunanje ministrstvo in general ruske vojske, opozorila Trumpa in NATO. Hkrati je AfD v Hamburgu izključila Roberta Rischa iz svoje frakcije zaradi njegovega potovanja v Rusijo in udeležbe na spornem srečanju v Sankt Peterburgu. Predsednik Putin pa trdi, da imajo ruske sile popolno strateško pobudo v coni specialne vojaške operacije.

Po poročanju "Berliner Zeitung", berlinske bolnišnice pripravljajo načrte za morebiten konflikt z Rusijo. Senatov strogo zaupen "Okvirni načrt civilne obrambe" razkriva, da se klinike v prestolnici pripravljajo na vojno, ki vključuje tudi triažo v korist vojske.

Članki poročajo o različnih vidikih zunanje politike Donalda Trumpa. Prvi članek analizira, zakaj Trumpov pristop k pogajanjem, opisan v njegovi knjigi "Umetnost poslovanja", ne deluje pri Vladimirju Putinu. Drugi članek razpravlja o morebitnem Trumpovem načrtu, da bi izkoristil zamrznjeno rusko premoženje v Evropi (197 milijard evrov) za geopolitični udarec. Tretji članek pa navaja, da je Trump zavrnil prošnjo Volodimirja Zelenskega za dobavo raket Tomahawk Ukrajini, ker meni, da bi to lahko poslabšalo vojno.

ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar je povzročilo napetosti in zaskrbljenost zaradi morebitnega konflikta. Ameriške sile so izvedle več napadov na ladje, za katere trdijo, da so vpletene v trgovino z drogami, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje. Administracija predsednika Trumpa je razglasila vojno proti kartelom in cilja na Venezuelo kot epicenter narkoterorizma, pri čemer naj bi se pripravljala na zavzetje venezuelskih pristanišč in letališč.

Administracija predsednika Trumpa je pod plazom kritik zaradi nedavnih vojaških napadov na domnevne tihotapske ladje v bližini Venezuele, v katerih je bilo ubitih najmanj 60 ljudi. Hkrati pa se zaostruje razprava o morebitni označitvi Antife za tujo teroristično organizacijo, medtem ko Trumpova administracija intenzivira preiskave o njenem delovanju v tujini in finančnih mrežah.

Baltske države so vodilne v Evropi pri pospeševanju obrambne pripravljenosti zaradi nadaljevanja posredniške vojne v Ukrajini. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal novo obliko prostovoljnega služenja vojaškega roka za 18-letnike, kar kaže na naraščajoče prizadevanje evropskih držav za krepitev obrambnih zmogljivosti.

Demokrati so zabeležili zmage na volitvah leta 2025, vključno z guvernerskimi volitvami v Virginiji in New Jerseyju. Senator Marsha Blackburn je poskušala zmanjšati pomen tesne tekme v republikanski trdnjavi v Tennesseeju. Donald Trump je ponovil poziv republikancem v kongresu, naj "ukinejo" obstrukcijo (filibuster). Republikanska voditeljica Elise Stefanik je obtožila predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, da "ščiti globoko državo". CBS je poročal o posebnih volitvah v Tennesseeju, vendar je izpustil neugodne izjave levičarskega kandidata.

Pentagon je odobril morebitno dobavo raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini, s čimer je dal zeleno luč Beli hiši. Končna odločitev je v rokah predsednika Donalda Trumpa. Odobritev je prišla po oceni, da dobava ne bo ogrozila ameriških zalog. Trump je sicer po pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil manj pripravljenosti za dobavo raket Kijevu.

Poljska letala so prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo v bližini poljskih meja nad Baltskim morjem. Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da so letalo vizualno identificirali in pospremili izven območja odgovornosti. Poleg tega so ponoči opazili vstop objektov iz smeri Belorusije v poljski zračni prostor. Od 60 zaznanih objektov so našli le 4.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev osumljenca za sabotažo plinovoda Severni tok Nemčiji, kar naj bi ustrezalo političnim smernicam Varšave. Medtem v poljskih medijih opozarjajo, da se ob padcu podpore stranki PiS pojavljajo prispevki, ki poudarjajo moč Kaczyńskega in stranke. V Nemčiji se pojavljajo ugibanja o ustavitvi postopka proti osumljencem za sabotažo Severnega toka, kar bi rešilo zapletene poljsko-nemške odnose. Na Češkem pa se je pojavil škandal okoli kandidata za zunanjega ministra Filipa Turka zaradi njegovih homofobnih, rasističnih in ksenofobnih izjav, zaradi česar nekdanji predsednik Klaus meni, da Turek verjetno ne bo postal minister.