Severna Koreja je pod vodstvom Kim Džong Una izvedla preizkus strateških manevrirnih raket dolgega dosega, kar predstavlja nov korak v krepitvi njenih jedrskih zmogljivosti. Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA so vaje potekale 28. decembra v Zahodnem morju, njihov namen pa je bil preveriti sposobnost za protinapad in delovanje strateških enot. Severnokorejski voditelj je ob tem poudaril pomen teh sistemov za odvračanje morebitnih sovražnih groženj. Poleg raketnih preizkusov je Pjongjang javnosti pokazal tudi napredek pri gradnji svoje prve podmornice na jedrski pogon. Razvoj tovrstnega plovila bi Severni Koreji omogočil večjo mobilnost in prikritost pri morebitni uporabi jedrskega orožja. Ta dejanja so neposredno povezana s preteklimi ukazi Kim Džong Una o pospešitvi proizvodnje orožja in širitvi vojaškega arzenala, kar dodatno zaostruje varnostne razmere na Korejskem polotoku in povečuje napetosti z Združenimi državami Amerike ter Južno Korejo.

Brandon Smith trdi, da poteka kulturna vojna proti Zahodu, ki jo mediji pripisujejo radikalnim desničarjem. Hkrati pa New York Times opozarja, da bo vojaška poraba pod vodstvom predsednika Trumpa povečala ameriške slabosti v primerjavi s Kitajsko, ki naj bi do leta 2027 načrtovala prevzem Tajvana. Ocena 'Overmatch' kaže, da Kitajska že prekaša ZDA.

Afganistanski državljan, ki je v Združene države prišel v okviru operacije Allies Welcome leta 2021, je bil obtožen terorističnih groženj, je sporočilo Ministrstvo za domovinsko varnost.

Nekdanji pomočnik ameriškega državnega tožilca za okrožje Columbia, Glenn Kirschner, v novem videu trdi, da so uradniki v administraciji predsednika Donalda Trumpa na spolzkih tleh glede morebitnih obtožb za krivo pričanje. Zvezni okrožni sodnik James Boasberg je odredil dokazno obravnavo, da bi ugotovil, kateri uradniki Trumpove administracije so namerno kršili njegovo odredbo o obratu letal, ki so prevažala venezuelske migrante, kar je kršilo ustavne pravice do ustreznega pravnega postopka. Boasberg je odredil, da morata dva uradnika Ministrstva za pravosodje pričati v primeru, ki preučuje, ali je sekretarka Ministrstva za domovinsko varnost Kristi Noem.

Po poročanju virov je ameriška vojska na božični dan izvedla napade v Nigeriji s soglasjem tamkajšnje vlade. S tem je Nigerija postala deveta država, ki jo je bombardiral Trump med svojim mandatom, kar ga uvršča med ameriške predsednike z največ bombardiranimi državami. Strokovnjaki so kritizirali poročanje nekaterih medijev o napadih.

V češki stranki SPD so se pojavile napetosti, potem ko je minister za obrambo Jaromír Zůna izrazil podporo Ukrajini. Stranka je po tem objavila videoposnetke, v katerih popravlja to stališče glede obiska Kijeva, nakupa letal F-35 in splošne podpore Ukrajini. Na tiskovni konferenci ministru Zůni niso dovolili govoriti, Tomio Okamura pa je izjavil, da Zůna ne bo potoval v Ukrajino in da bo obrambno ministrstvo pripravilo podlage za končanje sodelovanja v iniciativi za podporo Ukrajini z municijo. Okamura je kritiziral tudi nakup letal F-35.

NATO in Evropska unija sodelujeta pri izgradnji "dronovskega zidu", pri čemer NATO prevzema odgovornost za vojaške vidike projekta, EU pa naj bi zagotovila finančno podporo in izkoristila možnosti notranjega trga. Hkrati so neznani droni motili Natove vojaške vaje na Poljskem, kar opozarja na morebitne varnostne izzive in potrebo po zaščiti pred tovrstnimi incidenti.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA trenutno ne bodo dobavile Ukrajini raket dolgega dosega Tomahawk, o katerih je Kijev zaprosil. Trump je to izjavil novinarjem na predsedniškem letalu.

Donald Trump naj bi med srečanjem z generali Pentagona označil velika ameriška mesta za "bojišča" in pozval k ostremu ukrepanju proti političnim nasprotnikom in "wokeizmu". Trump in njegov obrambni minister naj bi tudi pozvala vojsko, da mestna območja obravnava kot "vadbišča", kar sproža zaskrbljenost glede prihodnosti ZDA.

Ministri za obrambo držav Nata so se sestali, da bi razpravljali o skupnih prizadevanjih za izboljšanje odvračanja in obrambe po nedavnih kršitvah zračnega prostora s strani ruskih bojnih letal in kamikaza dronov. Medtem Nemčija razvija tehnologije za obrambo pred droni, ki se uporabljajo za agresivne vdore, ohromitev letališč in vohunjenje za vojaškimi objekti. Obramba vključuje uporabo protidronov in drugih tehnik.

Ameriški obrambni oddelek, pod vodstvom Petea Hegsetha, je sprožil zaskrbljenost s srečanjem visokih vojaških voditeljev z vsega sveta. Razlog je domnevna priprava na morebitni oboroženi spopad z Venezuelo in Iranom. Poudarja se, da se mir doseže 'skozi moč', kar odraža konservativno ideologijo.

Donald Trump je pozval k sojenju in usmrtitvi nekaterih demokratov zaradi sedicije, kar je sprožilo ogorčenje med demokratskimi in neodvisnimi zakonodajalci. Barack Obama je delil nasvete demokratom, kako se upreti Trumpu. Poleg tega se Trump sooča s kritikami in opozorili glede škandala Jeffreyja Epsteina, ki ga bo, po opozorilih, še dolgo spremljal.

Kitajska vojska je drugi dan zapored nadaljevala z obsežnimi vojaškimi manevri v bližini Tajvana, v okviru katerih je simulirala popolno blokado otoka in njegovih ključnih pristanišč. Peking je operacijo označil za »ostro opozorilo« tajvanskim oblastem zaradi po njihovem mnenju separatističnih teženj. Vaje vključujejo uporabo bojnih letal in vojaških ladij, ki so opremljene z vsemi sredstvi za napad, kar predstavlja enega največjih kitajskih vojaških pritiskov na otok v zadnjih letih. Evropska unija je v odzivu na stopnjevanje napetosti obe strani pozvala k skrajni zadržanosti. Evropska komisija je poudarila, da vojaški manevri Pekinga poglabljajo nestabilnost v regiji ter neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Tajvanski predsednik Laj Čching-te je ob tem zagotovil, da bo Tajvan deloval preudarno in si ne bo prizadeval za stopnjevanje napetosti ali izzivanje novih sporov, kljub nenehnemu pritisku sosednje velesile, ki otok še vedno obravnava kot svojo odpadniško provinco.

Poljski Urad za nacionalno varnost (BBN) je opozoril, da nova Strategija nacionalne varnosti ZDA zahteva večjo obrambno samostojnost Poljske. Po mnenju BBN se Američani osredotočajo na notranjo konsolidacijo, kar spreminja izzive, s katerimi se soočajo njihove zaveznice, vključno s Poljsko in celotno Evropo. BBN je objavil tudi notatko o novi strategiji in napovedal nadaljnje analize.

Članki obravnavajo različne vidike vojne in notranjih konfliktov. Prvi članek s spletne strani uncutnews.ch opisuje domnevno Trumpovo vojno proti ameriškemu ljudstvu, pri čemer omenja preoblikovanje obrambnega ministrstva v vojno ministrstvo. Drugi članek s spletne strani freitag.de analizira vlogo dronov v moderni vojni, pri čemer izpostavlja njihovo naraščajočo uporabo v civilnem zračnem prostoru in vpliv na civilno življenje, s poudarkom na vojni v Ukrajini, kjer naj bi bili droni odgovorni za 70 odstotkov smrti in poškodb.

Kitajske oborožene sile so v začetku tedna začele nov krog obsežnih vojaških manevrov, s katerimi so obkolile otok Tajvan. Po poročanju uradnega Pekinga so vaje, ki vključujejo letalstvo in mornarico, namenjene preverjanju bojnih zmogljivosti v realnih pogojih in predstavljajo opozorilo silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Tajvanske oblasti so v odziv na povečano vojaško dejavnost aktivirale lastne obrambne sisteme, vključno z vzletom lovskih letal Mirage 2000 iz letalske baze Hsinchu. Dogodek pomeni ponovno zaostritev razmer v Tajvanski ožini, ki ostaja ena najbolj nestabilnih geopolitičnih točk na svetu. Kitajska stran je poudarila, da gre za zakonit odgovor na provokacije, medtem ko Tajpej dejanja označuje za spodkopavanje regionalnega miru in stabilnosti. Manevri vključujejo simulacijo blokade ključnih pristanišč in napade na pomorske cilje, kar povzroča skrbi glede nemotene plovbe v regiji.

Kitajska nadaljuje s pošiljanjem sporočil prek javne propagande, s čimer nakazuje svojo pripravljenost na neposreden izziv ZDA. Državni mediji so objavili posnetke simuliranih pomorskih spopadov na Karibih, sledila pa je objava videa, ki prikazuje hipersonično protiladijsko raketno zmogljivost. Kitajski medij Global Times je na platformi X objavil video, na katerem je prikazana hipersonična protiladijska raketa YJ-20.

Obrambno ministrstvo ZDA je stopnjevalo preiskavo demokratskega senatorja iz Arizone, Marka Kellyja, na "poveljniško preiskavo". Preiskava se nanaša na Kellyjevo izjavo, da lahko pripadniki vojske zavrnejo nezakonite ukaze.

Južnokorejska vojska je zaznala skoraj ducat kitajskih in ruskih vojaških letal, ki so vstopila v njeno obrambno cono. Japonska in Južna Koreja sta zaradi skupnega preleta ruskih in kitajskih bombnikov nad azijsko-pacifiško regijo dvignili bojna letala. Združene države Amerike so javno podprle Japonsko, potem ko naj bi kitajsko lovsko letalo med urjenjem blizu Okinawe merilo z radarjem na japonska letala.

Med Kitajsko in Japonsko je izbruhnil diplomatski spor zaradi Tajvana, ki opozarja na možnost vojne. Japonska premierka Sanae Takaichi je izjavila, da bi kitajska vojaška akcija proti Tajvanu lahko bila obravnavana kot kriza nacionalnega preživetja. Tajvan je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna na 40 milijard dolarjev, kar je odziv na naraščajoči kitajski vojaški pritisk.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da Črno morje ne sme postati območje za soočenje in obračunavanje med Rusijo in Ukrajino. Opozorilo je sledilo napadu na turško ladjo v petek. Erdogan je poudaril, da je pomembno ohraniti stabilnost v regiji.

V ZDA se pojavljajo vprašanja o pravni odgovornosti za vojaške napade na domnevne tihotapske ladje v Karibskem morju. Medtem je program The View kritiziral ameriško zasego sankcioniranega naftnega tankerja, pri čemer so Donalda Trumpa obtožili piratstva, čeprav je sankcijo izdala Bidenova administracija, obalna straža pa je imela nalog za zaseg.

Palestinska civilna družba je zavrnila izraelsko-ameriški »Trumpov načrt«, pri čemer vztraja pri polnih palestinskih pravicah in poziva k stopnjevanju pritiska BDS za končanje državnega, korporativnega in institucionalnega delovanja. Hkrati so se pojavile obtožbe, da je cilj premirja v Gazi omogočiti prevzem Gaze s strani Trumpove družine, čeprav Trump za to ni prejel Nobelove nagrade za mir. Tisoči Palestincev so se začeli vračati na svoje domove.

Ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na Venezuelo z namenom vsiliti spremembo režima, kar vključuje premikanje dodatnih vojnih ladij v bližino venezuelskih voda. Poročajo o uboju 57 civilistov s strani ameriške vojske. Te poteze povečujejo tveganje za vse države v regiji. Pozivi k umiku ameriških vojakov iz Karibov in Pacifika se krepijo, poudarjajo pa tudi, da je potrebno ustaviti bombardiranja, pomorske grožnje in umore. Kritizirajo tudi intervencionistične grožnje Trumpa in imperializma proti Venezueli in Kolumbiji.

Združene države Amerike so izdale NOTAM (Notice to Air Missions) opozorilo o 'povečani vojaški aktivnosti' nad Venezuelo. Opozorilo, ki ga je izdala FAA (Federal Aviation Administration), opozarja pilote na morebitne resne nevarnosti v zračnem prostoru, ki zajema celotno Venezuelo in dele južnega Karibskega morja, kar nakazuje na morebitno zaostritev razmer v regiji.

Iran je izvedel raketne vaje v Teheranu, Isfahanu in Mashhadu, kar je sprožilo strah pred morebitnim konfliktom z Izraelom. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je izjavil, da Iran "ni prejel celotnega sporočila" po ameriških zračnih napadih na iranska jedrska postrojenja junija. Huckabee je dejal, da ne ve, ali je Iran Trumpa jemal resno, dokler bombniki B-2 niso šli v Fordow.

Različne publikacije poročajo, da so vojaški droni ogrozili letalo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega tik pred pristankom na letališču v Dublinu. Neznani droni naj bi dosegli koordinate, kjer je bilo pričakovano letalo ukrajinskega predsednika.

Trump se je soočil z ogorčenjem zaradi svoje obrambe savdskega princa v povezavi z umorom Džamala Hašokdžija. Prav tako se pojavljajo ocene o njegovem slabšanju duševnega stanja po zadnjih govorih. Pritožbeno sodišče je podprlo CNN v tožbi proti Trumpu. Pomočnica Lindsey Halligan pa je imela težave pri pregonu Jamesa Comeyja.

Kreml je opozoril Moldavijo, da dela »resno napako« s tem, ko zaostruje odnose z Rusijo, potem ko je Moldavija v svoji novi varnostni strategiji Rusijo praktično razglasila za sovražnika. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je opozoril, da je ena država že storila podobno napako, kar se zanjo ni dobro izteklo. Medtem pa Paul Craig Roberts kritizira Vladimirja Putina, ker naj bi Američanom dopustil, da definirajo njegove možnosti v Ukrajini. Roberts meni, da je Zahod Putinu ponudil dve možnosti vodenja vojne, v katero je bil prisiljen.

V bližini letališča Palm Beach, kjer pogosto biva Donald Trump, so agenti Secret Service odkrili strelišče. Medtem pa so potekali protesti proti avtoritarnosti Donalda Trumpa. Profesor John Mearsheimer je v intervjuju analiziral Trumpov načrt za Gazo in izpostavil njegove pomanjkljivosti.

Andrej Babiš je opozoril na možno proračunsko luknjo do 80 milijard kron v češkem proračunu za prihodnje leto, kar označuje kot proračunsko paralizo države. Njegova izjava je bila odziv na poziv ministra za promet Martina Kupke, naj naslednja vlada zagotovi sredstva za promet. Hkrati je vlada Petra Fiale na prvem zasedanju po volitvah obravnavala predlog proračuna državnega sklada za prometno infrastrukturo, ki predvideva 187 milijard kron izdatkov. Ministri so se posvetili tudi državni kulturni politiki do leta 2030.

Britanska policija je pozvala organizatorje propalestinskih protestov, napovedanih v Londonu, da jih zaradi napada na sinagogo v Manchestru odpovedo ali preložijo. Britanska notranja ministrica je izrazila zaskrbljenost, da se vojna v Gazi ne bi razširila na ulice v Veliki Britaniji. Britanska vlada in policija sta organizatorje pozvali k odpovedi ali preložitvi protesta, ki je bil načrtovan za konec tedna v Londonu.

Litva je začela opažati vdor beloruskih balonov v svoj zračni prostor, kar je povzročilo več prekinitev delovanja letališča v Vilni. Litva, članica Nata, je zaradi tega napovedala zaprtje meje z Belorusijo. Oblasti preiskujejo izvor in namen teh balonov, medtem ko se pojavljajo vprašanja o varnosti zračnega prostora in morebitnih provokacijah.

V obmejni regiji med Pakistanom in Afganistanom je prišlo do hudih spopadov, v katerih so umrli desetin ljudi na obeh straneh. Talibani so sporočili, da so ubili 58 pakistanskih vojakov, medtem ko pakistanska vojska poroča o afganistanskem obstreljevanju pakistanskih mejnih postojank. Pakistan je zaradi napetosti zaprl mejo z Afganistanom. Odnosi med državama so se poslabšali, potem ko so bili talibani leta 2021 vzpostavljeni na oblaste v Kabulu.

Iniciativa Darilo za Putina je prekinila nakup raket z manevrirno sposobnostjo Flamingo, za katere je zbirala denar v spomin na preminulo predsednico Državnega urada za jedrsko varnost, Dano Drábovo. Proizvajalec raket naj bi bil povezan s Timurjem Mindičem, ki je osumljen korupcije v ukrajinskem energetskem sektorju in je pobegnil iz države. Po besedah ustanovitelja iniciative, podjetnika Daliborja Dědka, so v zbirki zbrali 12,5 milijona kron za eno raketo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je pohvalil z močjo ruskih protiletalskih raket Igla-S, pri čemer je zatrdil, da jih ima Venezuela 5.000, da bi se branila pred morebitnimi grožnjami Združenih držav Amerike. Ta izjava prihaja v času naraščajočega pritiska ZDA na Venezuelsko vlado.

Rusija je predlagala gradnjo 112 kilometrov dolgega tunela Putin-Trump pod Beringovo ožino, ki bi povezal Aljasko in rusko Chukotko. Dmitrij Medvejev je priznal strateške poteze Donalda Trumpa. Potencialno preletavanje letala Vladimirja Putina nad Bolgarijo pa je še prezgodaj za pogovore.

Ameriška vojska načrtuje gradnjo majhnih rafinerij za zagotovitev domače oskrbe s ključnimi minerali, potrebnimi za obrambne in vojaške namene. S tem želijo ZDA in njene zahodne zaveznice zmanjšati odvisnost od Kitajske. Projekt se razvija v sodelovanju z laboratorijem Idaho National Laboratory in podjetjem za pridobivanje zlata.

Trumpova administracija je bila tarča kritik zaradi nedavnega smrtonosnega napada na plovilo, osumljeno tihotapljenja mamil, v katerem je umrlo šest ljudi. Hkrati so strokovnjaki opozorili, da naj bi 'neumnost' Trumpove ekipe sabotirala ključne cilje administracije, pri čemer so potegnili vzporednice s preteklimi poskusi zatiranja levičarskih gibanj v ZDA.

FBI je prekinil svoje partnerstvo z Ligo proti obrekovanju (ADL), pri čemer je direktor Kash Patel kritiziral organizacijo zaradi "vohunjenja za Američani". Odločitev, ki odraža spremembo politike iz časov direktorja Jamesa Comeyja, sledi obtožbam, da je ADL izvajal vohunske operacije in se pretvarjal, da je nepolitičen nadzornik.

Ameriška vojska je izvedla tri zračne napade na štiri čolne v vzhodnem Tihem oceanu, ki so bili osumljeni prevoza narkotikov. Sekretar za vojno Pete Hegseth je potrdil, da je bilo ubitih 14 ljudi, en preživeli pa je bil predan mehiškim oblastem. Napadi so bili izvedeni po ukazu predsednika.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Urad za nacionalno varnost Poljske (BBN) je ponovno objavil poročilo državne komisije o preiskavi ruskih vplivov na notranjo varnost Poljske med letoma 2007 in 2022. Poročilo je bilo pred tem umaknjeno s spletne strani urada predsednika vlade po prevzemu oblasti s strani koalicije 13. decembra pod vodstvom Donalda Tuska. Poročilo obravnava stike med Službo vojaškega protiobveščevalstva in Federalno službo varnosti Ruske federacije.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je med obiskom v Paragvaju opozoril, da je socialistični režim v Venezueli ključna točka za prisotnost Hezbolaha, Hamasa in Hutijev v Južni Ameriki.

Donald Trump naj bi nakazal prenos odgovornosti za vojno v Ukrajini na Evropo, pri čemer naj bi izkoristil situacijo za lastno politično korist. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru na Valdaju izpostavil stališča Moskve o ključnih vprašanjih. Zaradi proračunske krize v Washingtonu naj bi prihajalo do zamud pri pošiljanju orožja Ukrajini.

ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar vključuje tudi pooblastila Cie za prikrite operacije. Predsednik Trump je napovedal načrte za boj proti tihotapcem mamil na kopnem, po tem ko je ameriška mornarica napadla več plovil v Karibskem morju, za katere se domneva, da prevažajo droge. Kot odgovor na to je Venezuela izvedla vojaške vaje, predsednik Maduro pa je obtožil Trumpa, da je Cii ukazal, naj napade in uniči njegovo vlado. Washington je okrepil vojaško prisotnost ob venezuelskih obalah, kar vzbuja strah pred operacijo za strmoglavljenje Madurovega režima.

Južna in Severna Koreja sta se znašli v nevarnem položaju, kjer bi lahko že najmanjša napaka sprožila konflikt. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril, da je Korejski polotok v zelo nevarni situaciji, saj je zaupanje med državama skoraj izginilo, komunikacija pa je minimalna. Poudaril je, da je dialog med Seulom in Pjongjangom ključen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je predlagal, da bi morali Španijo izključiti iz Nata zaradi njenega nizkega obrambnega proračuna. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad tem, da Španija ne povečuje svojih izdatkov za obrambo in je celo nakazal, da bi se lahko Španiji vrata v zavezništvo zaprla. Njegove izjave so sprožile razpravo o prihodnosti Španije v Natu in o tem, kako bo to vplivalo na stabilnost zavezništva.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko, ki ga je sprožila izjava japonske premierke Sanae Takaichi o morebitni vojaški pomoči Tajvanu v primeru kitajske invazije, se stopnjuje v potencialni vojaški spopad. Kitajski in japonski čolni so se znašli v napetem položaju blizu spornih otokov.