V Firencah bo 2. septembra potekala solidarnostna akcija v spomin na otroke, žrtve konflikta v Palestini, ki jo organizira Donne Insieme per la Pace – Firenze. Hkrati se Donald Trump posvetuje s Tonyjem Blairjem o prihodnosti Gaze. Blair je bil namreč imenovan za posebnega odposlanca na Bližnjem vzhodu po koncu svoje politične kariere v Veliki Britaniji leta 2007.

Dansko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega odpravnika poslov na pogovor glede poročil o domnevnih operacijah vplivanja ZDA na Grenlandiji. Poročila navajajo, da si ZDA prizadevajo pridobiti nadzor nad Grenlandijo, ki je bogata z minerali in pomembna za obetavne naftne projekte na morju. Bivši ameriški predsednik Trump naj bi izrazil zanimanje za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Domnevno naj bi Trump ustvaril vohunsko mrežo na Grenlandiji.

Nemška vlada je obsodila »absolutno nevzdržno visoko število ubitih novinarjev« v Gazi, pri čemer je izpostavila domnevni izraelski napad na bolnišnico Nasser, v katerem je bilo ubitih pet novinarjev in več civilistov. Kanadska foto novinarka Valerie Zink je protestno zapustila Reuters po osmih letih dela zaradi načina poročanja o ubojih novinarjev v Gazi. Zink je kot simbol protesta objavila sliko svoje razrezane Reutersove akreditacije.

V Argentini so protestniki kamenjali predsednika Mileia. Na spletnem mestu Peščanik so dogodek komentirali, rekoč da v Sloveniji nimamo predsednika, temveč klovna iz more Stephena Kinga. Medtem je Kitajska leta 2025 povabila 26 tujih voditeljev na praznovanje, vključno z ruskim predsednikom Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo uvedel 200-odstotno carino na redkozemeljske magnete, če bo Kitajska omejila njihov izvoz. Kitajska namreč nadzoruje skoraj 90 % svetovne proizvodnje teh magnetov, kar vpliva na številne industrije. Hkrati naj bi Trump poskušal oslabiti partnerstvo med Kitajsko in Rusijo, kar naj bi razkrivalo globljo dinamiko, ki se je odvijala že ob srečanju s Putinom na Aljaski.

Desetine ladij iz različnih držav se pripravljajo na odplutje proti Gazi v sklopu iniciative "Global Sumud Flotilla", katere cilj je prebiti blokado in odpreti humanitarni koridor za palestinsko prebivalstvo. Aktivisti iz 44 držav, vključno s članom Mednarodne mreže Izquierda Diario iz Brazilije, se bodo pridružili tej akciji. Mesto Sevilla v Španiji se je prav tako pridružilo podpornim dogodkom za floto.

Članki poročajo o različnih kontroverznih dejanjih in izjavah nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Med njimi so izvršni ukaz glede sežiganja ameriške zastave, kritike medijev kot širiteljev 'demokratske propagande' ter ugibanja o morebitni uporabi vojske za vplivanje na volitve. Članki tudi izpostavljajo kritike Trumpove administracije zaradi odpuščanja direktorja Centra za nadzor bolezni (CDC) in nasprotovanje republikanskega stratega Trumpovi zunanji politiki. Poleg tega se pojavljajo obtožbe o poskusih utišanja kritikov in pomanjkljivem razumevanju ruskega stališča glede Ukrajine.

Stranka Starostové na Češkem je začela ostro predvolilno kampanjo s ciljem pridobiti več kot 15 odstotkov glasov volivcev in si prizadeva za mesto predsednika prihodnje vlade. V prihodnji vladi želijo sodelovati s koalicijo Spolu (ODS, TOP 09 in KDU-ČSL) in s Pirati, ki so pred letom dni zapustili Strakovo akademijo. Predsednik stranke Vít Rakušan si želi postati predsednik vlade.

Mehiški nezakoniti priseljenec Peraza Alvarez je bil v Združenih državah obsojen na tri leta zapora zaradi vpletenosti v trgovino z drogami na območju Seattla. Po odsluženju kazni ga čaka deportacija. Medtem je mehiški predsednik zahteval, da ZDA Mehiki delijo 15 milijard dolarjev, pridobljenih od premoženja obsojenega vodje kartela Zambade, ki je priznal krivdo za trgovino z drogami in umore, vključno z nadzorom nad tihotapljenjem fentanila.

Spletna portala dorzeczy.pl in wpolityce.pl poročata, da Poljaki močno podpirajo veto predsednika Karola Nawrockega na novelo zakona o pomoči ukrajinskim državljanom, ki bi omejil socialno pomoč tujcem. Sondaža je pokazala, da večina Poljakov podpira to odločitev.

Združene države so začele izvajati sporazum o deportaciji migrantov v Ruando. Prva skupina sedmih migrantov je že prispela v Ruando sredi avgusta. Trije od njih so izrazili željo po vrnitvi v domovino. Trumpova administracija pospešuje prizadevanja za odstranitev oseb, ki so vstopile v ZDA in so bile obsojene za spolne napade, so člani tolp, kartelov in terorističnih organizacij.

Rusija je izrazila zadovoljstvo z napredkom nemške preiskave eksplozij na plinovodih Severni tok, potem ko je bil prejšnji teden aretiran ukrajinski osumljenec. Moskva poziva k nadaljnji razjasnitvi sabotaže plinovodov Severni tok. Septembra 2022 je prišlo do eksplozij na plinovodih v Baltskem morju, kar je sprožilo dolgotrajno medsebojno obtoževanje med Rusijo in Ukrajino.

Po tem, ko so ruske rakete zadele območje v neposredni bližini predstavništva EU v Kijevu, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala hitro pripravo novih predlogov sankcij proti Rusiji. Evropska unija bo kmalu predložila že 19. sveženj sankcij proti Rusiji.

Članki na caitlinjohnst.one in thealtworld.com analizirajo in kritizirajo izjave Izraelcev, ki trdijo, da Arabci sovražijo Izrael zaradi njihove vere. Avtorji opozarjajo, da je ta argument podoben starejši retoriki "Sovražijo nas zaradi naše svobode", ki se je uporabljala za opravičevanje zunanjih politik. Članki poudarjajo, da takšne izjave poenostavljajo kompleksne geopolitične razmere in zanemarjajo druge pomembne dejavnike.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je očitno, da do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo. Bela hiša pa je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ni bil presenečen nad ruskimi napadi na Kijev.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom o končanju jedrskega programa.

Članki izpostavljajo pereče politično stanje v Veliki Britaniji. Prvi članek trdi, da so britanski politični voditelji izgubili vso legitimnost, kar naj bi ljudem dalo pravico do upora v samoobrambi. Drugi članek obravnava načrte Nigela Faragea o izstopu iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), ki jo laburistična vlada označi za nevarno potezo, ki bi državo postavila ob bok Rusiji.

Združene države Amerike so uvedle dodatne 25-odstotne carine na številne indijske izdelke, kar skupno znaša 50-odstotno dajatev. Ta ukrep je odgovor na indijski nakup ruske nafte, ki je bil uveden s strani administracije predsednika Donalda Trumpa. Indija je te carine označila za 'nepoštene, neupravičene in nerazumne'.

Sofijski župan Vasil Terziev se je udeležil shoda opozicijske Narodno republikanske stranke (NRP) v Istanbulu. Terziev se je shoda na trgu Šišhane udeležil kot predsednik mreže balkanskih mest B40, skupaj z namestnikom predsednika mreže evropskih mest Eurocities in županom Barcelone Jaumejem Collbonijem.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se po navedbah kitajskih oblasti udeležil vojaške parade v Pekingu. Pričakuje se tudi udeležba Vladimirja Putina in iranskega kolega Massouda Pezeshkiana. Parada bo potekala ob 80. obletnici kitajske vojne proti Japonski.

Zvezna vlada ZDA je vložila zahtevo pri Vrhovnem sodišču ZDA za začasno ustavitev sodne odredbe, ki ji preprečuje zamrznitev 12 milijard dolarjev tuje pomoči. Poleg tega je ministrstvo za promet napovedalo, da bo zvezna vlada prevzela upravljanje Union Station v Washingtonu, DC, ki ga trenutno vodi Amtrak. Sekretar za promet Sean Duffy je dejal, da je postaja v slabem stanju in da jo želijo prenoviti.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk so med praznovanjem dneva neodvisnosti Moldavije v Kišinjevu izrazili podporo državi pri vstopu v Evropsko unijo. Obenem so obljubili solidarnost v soočanju z Rusijo. Moldavska predsednica Maia Sandu se pripravlja na parlamentarne volitve konec septembra, pri čemer si prizadeva za trdno podporo zahodnih držav.

Donald Trump naj bi vodil obsežno srečanje v Beli hiši glede prihodnosti Gaze po koncu spopadov. Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec, je dejal, da želijo pripraviti celovit načrt. Medtem pa portal globalist.it poroča, da Trump načrtuje rešitev do konca leta, medtem ko v Gazi vsak dan umirajo ljudje.

Španska policija je v Benahavisu na Costa del Sol aretirala iskanega poljskega begunca, ki ga Europol obravnava kot visokovrednega cilja zaradi suma umora in trgovine z drogami. Moški naj bi bil vodja nasilne mreže 'narco-huliganov' iz Krakova, ki se je ustalila v Španiji. Medtem pa je Pino Arlacchi, nekdanji vodja UNODC, zanikal vpletenost Venezuele v trgovino z drogami in trdil, da med njegovim mandatom ni bilo potrebe po sodelovanju z venezuelsko vlado na tem področju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so v sredo obiskali Republiko Moldavijo, ki je praznovala 34. obletnico neodvisnosti. Obisk je bil interpretiran kot izraz podpore varnosti, suverenosti in evropski poti Moldavije. Predsednica Maia Sandu je dejala, da obisk dokazuje, da je Moldavija pomembna.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zahteval milijardo dolarjev mesečne pomoči od EU za nakup ameriškega orožja in nadaljevanje vojne proti Rusiji. Moskva je komentirala veto poljskega predsednika Nawrockega na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, češ da "zdrava pamet prihaja v Evropo". Veto je sprožil oster odziv predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem, Miroslava Skórke, ki je dejal, da je to izvajanje "politike Kremlja", kar naj bi razjezilo Nawrockega.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko govoriti z indijskim premierjem Narendro Modijem, vendar naj bi ta pogovor zavrnil. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da naj bi bil Modi "užaljen" po Trumpovih izjavah.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Bagher Ghalibaf je napovedal, da bo naslednji spopad z Izraelom zajel širše geografsko območje. Iranski zunanji minister je izjavil, da je Iran pripravljen na vse okoliščine in da je nov konflikt z Izraelom mogoč.

Južna Koreja je napotila šest ameriških državljanov tožilcem zaradi pošiljanja riža, denarja in Biblij v Severno Korejo. Američani, ki jih motivirajo misijonarski in humanitarni cilji, naj bi s tem storili "kaznivo dejanje". Primer izpostavlja vprašanja političnega popuščanja in omejevanja verske svobode v vzhodni Aziji.

Poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo o stanju človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih od leta 1967, ki je izzvalo burne odzive. V Italiji so se pojavile kritike na račun italijanskih poslancev, ki podpirajo sionizem. Senator Ivan Scalfarotto, odgovoren za zunanje zadeve pri stranki Italia Viva, je bil deležen kritik na družbenih omrežjih, potem ko je Albanese objavila svoje stališče na platformi X.

Demokratska nacionalna komisija (DNC) ni sprejela enotnega stališča glede izraelske vojne v Gazi. Na poletnem srečanju v Minneapolisu sta padla dva nasprotujoča si predloga resolucij. Predlog predsednika DNC Kena Martina je pozival k humanitarni pomoči Gazi in prekinitvi ognja, medtem ko so nekateri člani stranke zahtevali prekinitev vojaške pomoči Izraelu. Razprava razkriva globok razkol znotraj Demokratske stranke glede politike do Izraela.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Țoiu je ponovno sprožila valove v romunski politiki. Izjavila je, da so ameriški uradniki administracije Donalda Trumpa zahtevali pojasnila glede odpovedi predsedniških volitev v Romuniji. Țoiu je tudi navedla, da je umik Romunije iz programa Visa Waiver neposredno povezan z odpovedjo volitev.

Venezuelo je ponovno prizadela psihološka in medijska ofenziva s strani ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. ZDA jo obtožujejo podpore narkoterorizmu. Medtem venezuelsko ljudstvo poziva k obrambi domovine pred imperializmom. Trumpova administracija je napovedala, da bo proti Maduru in njegovim zaveznikom ukrepala z vsemi sredstvi, ki se ji zdijo potrebna, če bodo še naprej prispevali k eroziji ameriške suverenosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izjavil, da so odnosi med Kitajsko in Rusijo najstabilnejši, najbolj zreli in strateško najpomembnejši med vsemi večjimi svetovnimi silami. Med srečanjem s predsednikom ruske dume Vjačeslavom Volodinom je Xi pohvalil njuno sodelovanje. Poleg tega bo Xi gostil vrh držav globalnega juga, na katerem naj bi se udeležili tudi Vladimir Putin in Narendra Modi, kar bo predstavljalo močan izraz solidarnosti v času naraščajočih globalnih napetosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se Nemčija ne bo pridružila pobudi zahodnih zaveznikov za priznanje palestinske države na prihajajočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. To je sporočil na skupni tiskovni konferenci s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Carney je konec julija napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Donald Trump je nakazal možne spremembe na več področjih. Razmišlja o preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva nazaj v 'Ministrstvo za vojno'. Glede študentskih vizumov za Kitajce je izrazil željo, da bi v ZDA pripeljal več kot 600.000 kitajskih študentov, kar nakazuje na morebitno spremembo dosedanje politike. Prav tako si prizadeva za odpravo sistema varščin v ZDA, začenši z Washingtonom D.C. Poleg tega je Trumpova administracija napovedala širitev črpanja nafte na morju, s ciljem povečanja energetske neodvisnosti ZDA.

Venezuela je premestila 15.000 vojakov na občutljiva obmejna območja s Kolumbijo, medtem ko ZDA krepijo mornariške sile v regiji. Medtem pa so v ZDA demokratski guvernerji kritizirali predsednika Trumpa zaradi njegovega pristopa k reševanju kriminala, pri čemer guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, poziva Trumpa, naj ne prihaja v njegovo državo. Trump je bil deležen kritik tudi zaradi izjav o spolni trgovini med drugo svetovno vojno in zaradi načrtov za spremembe v kazenskem pravosodju, kjer strokovnjaki opozarjajo na povečanje neenakosti. Trump je napovedal tudi možnost odvzema licenc medijskim hišam ABC in CBS ter ponovno trdil, da je kriminal problem v demokratskih državah, čeprav so najbolj nasilna mesta v rdečih državah. Obenem narašča pritisk za pomilostitev voznika tovornjaka Harjinderja Singha.

Donald Trump se je pohvalil, da ga imenujejo "predsednik Evrope" zaradi njegovih prizadevanj za zaustavitev vojne med Rusijo in Ukrajino. Medtem pa se je poskus Švice, da bi podučila Trumpa, končal z uvedbo 39-odstotnih carin s strani ZDA. Švica je želela popraviti Trumpove poglede v telefonskem pogovoru, a je bila poteza v Washingtonu ocenjena kot žalitev, kar je povzročilo višje carine in blokado.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom v Zagrebu pohvalil vlogo Hrvaške kot mentora državam, ki si želijo članstva v Evropski uniji. Poudaril je, da je Hrvaška ključna za nadaljnjo rast in enotnost Evrope. Hkrati pa je nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor izrazila šokiranost nad izjavo zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana glede hrvaškega ozemlja, ki ga je označila za neotuđljivega, nedeljivega in neprenosljivega.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je v predsedniški palači srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Kancelarija predsednika republike Poljske je sporočila, da so pogovori potekali o različnih temah.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Španija in Združeno kraljestvo načrtujeta odstranitev ograje, ki ločuje Gibraltar od La Línea de la Concepción, predvidoma januarja 2026, s sprejetjem sporazuma o novem statutu Gibraltarja. Medtem so evropska podjetja za dostavo paketov začasno ustavila pošiljanje blaga v Združene države Amerike zaradi konca izvzetja za pakete z vrednostjo pod 800 dolarjev. Poteza je povzročila prekinitev sprejemanja paketov in nekaterih pisem, kar je presenetilo podjetnike in posameznike, ki pošiljajo pošiljke v ZDA.

Mehiška senatorka Lilly Téllez, članica konservativne stranke PAN, je obtožila predsednico Claudio Sheinbaum, da deluje za narkokartele in je financirana z denarjem od drog. Téllez je izjavila, da so samo narkopolitiki proti pomoči ZDA v boju proti kartelom, s čimer je odprla vprašanje vpliva kartelov na mehiško vlado.

V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, kjer so demonstranti obsojali genocid in okupacijo. Hkrati je izraelsko veleposlaništvo na Poljskem objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali, da v Gazi ni lakote, in za krizo obtožuje Hamas. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je realnost drugačna.

Palestinski igralki Ranin Odeh so zavrnili vizum za obisk knjižnega sejma v Göteborgu na Švedskem. Odeh, ki je igralka in dramska pedagoginja v begunskem taborišču na Zahodnem bregu, bi morala sodelovati na knjižnem sejmu ter obiskati Unga Klara in gledališko šolo Angereds. Švedske oblasti so zavrnitev utemeljile z domnevno pomanjkljivo socialno povezanostjo igralke z njeno domovino, čeprav je Odeh že večkrat obiskala Švedsko in sodeluje s švedsko podprtim gledališčem Frihetsteatern na Zahodnem bregu. Primer je sprožil ogorčenje in ga označili za "sramotnega".

Članek na infolibre.es potegne vzporednice med svetom Donalda Trumpa in Vladimirja Putina ter dogodki v Münchnu leta 1938. Medtem je Komunistična partija Velike Britanije na idcommunism.com obsodila Evropsko unijo zaradi 'Dneva črnega traku', ki ga označujejo kot prirejanje zgodovine.

Romunska ministrica za zunanje zadeve, Oana Ţoiu, se je udeležila Evropskega foruma v Alpbachu v Avstriji, kjer je razpravljala o podpori Ukrajini in Moldaviji ter se srečala s svojimi avstrijskimi in češkimi kolegi. Njena udeležba pa je sprožila kritike, saj naj bi forum promoviral regijo, ki ji Romunija ne pripada, nekateri pa jo vidijo kot izlet v Tirolsko na račun davkoplačevalcev. Na forumu so obravnavali gospodarsko rast regije, korake za trajen mir in odpornost družb proti hibridnim grožnjam.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.