Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi izdal ostro opozorilo Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo tolerirale nobenih poskusov Teherana, da bi po dvanajstdnevni vojni, ki se je odvila junija, ponovno zgradil svoj vojaški potencial. Predsednik je izrazil pripravljenost na podporo izraelskemu napadu na Iran, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z razvojem raketnega in jedrskega programa. Srečanje obeh voditeljev je potekalo v senci obnovljenih napetosti, saj izraelski obveščevalni podatki in satelitski posnetki nakazujejo, da Teheran kljub predhodnim poškodbam infrastrukture pospešeno obnavlja ključne vojaške zmogljivosti. Trumpova izjava pomeni zaostritev ameriške retorike in neposredno podporo izraelski strategiji preventivnih napadov, kar bi lahko privedlo do novega kroga destabilizacije na Bližnjem vzhodu. Izraelska stran je ob tem opozorila na sumljive premike znotraj iranskih strateških sistemov, kar dodatno upravičuje potrebo po vojaški pripravljenosti.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja je Trump dejal, da bo ZDA "uničila Iran", če bo ta obnovil jedrske objekte. Obnovil je tudi poziv za pomilostitev Netanjahuja. Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je zanikal Trumpovo trditev, da je pomilostitev že "v pripravi". Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko civilno odlikovanje, "Israel Prize", za izjemen prispevek Izraelu in judovskemu narodu.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago v Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnji usodi vojaške pomoči Ukrajini. Kljub Trumpovim izjavam o optimizmu po srečanju, uradni viri poročajo, da pogovori niso prinesli nobenih oprijemljivih rezultatov ali novih zagotovil glede dobave strateškega orožja, vključno z raketami Tomahawk. Ruski opazovalci so srečanje ocenili kot neuspeh za Kijev, saj Zelenski ni dosegel zastavljenih ciljev glede krepitve ukrajinskega položaja. Srečanje je potekalo v senci Trumpovega predhodnega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je močno vplival na ameriško stališče do konflikta. Trump je po navedbah diplomatskih virov zavzel bolj spravljiv ton do Moskve, kar povečuje negotovost glede prihodnje ameriške podpore Ukrajini. Medtem ko Kijev upa na tehnološko napredno orožje, ki bi mu omogočilo napade globoko v rusko ozemlje, Washington za zdaj ostaja pri zadržani politiki, ki ne predvideva večjih preobratov v dobavah.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice. Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle napad na cilje v Venezueli. Gre za prvi neposredni vojaški poseg na venezuelskem kopnem, ki so ga ZDA uradno potrdile od začetka stopnjevanja napetosti v regiji. Po navedbah ameriških medijev je bil napad usmerjen proti infrastrukturi, ki je domnevno povezana s trgovino z mamili. Operacija predstavlja pomembno zaostritev ameriške vojaške dejavnosti v Južni Ameriki, saj so se dosedanje akcije omejevale na prestrezanje ladij v Karibskem morju. Trumpova administracija je venezuelske oblasti že pred tem obtožila vodenja narkoterorističnih kartelov, kar služi kot formalna utemeljitev za uporabo vojaške sile. Napad na kopno Venezuele sledi mesecem stopnjevanja retorike in vojaških vaj v bližini njenih meja, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po nedeljskih pogovorih sporočila, da se pogajanja o končanju vojne v Ukrajini približujejo končni fazi. Zelenski je srečanje označil za izjemno uspešno, saj naj bi bili dogovori o varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino popolnoma usklajeni. Po besedah ukrajinskega predsednika so ta jamstva ključen mejnik za dosego trajnega miru v regiji. Trump je potrdil, da se je pred srečanjem pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim načrtuje tudi nadaljnje stike. Napredek v pogajanjih je sprožil takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so evropske obrambne delnice v ponedeljek zabeležile padec. Indeks obrambnih podjetij banke Goldman Sachs se je znižal za približno dva odstotka, kar odraža pričakovanja vlagateljev o morebitnem zmanjšanju vojaških izdatkov v primeru sklenitve premirja. Trump je za naslednji mesec napovedal novo srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi evropski uradniki, da bi dokončali podrobnosti mirovnega načrta, ki je po njegovih besedah že blizu realizacije.

Združene države Amerike so obljubile 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč Združenim narodom, je sporočil uradnik ameriškega State Departmenta. To sledi znatnemu zmanjšanju tuje pomoči s strani Trumpove administracije v letu 2025. Hkrati bodo ZDA omejile financiranje ZN na 2 milijardi dolarjev, kar je drastično zmanjšanje glede na prejšnje letne prispevke, ki so znašali do 17 milijard dolarjev. Ta poteza odraža širše prizadevanje predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje tuje pomoči in spodbujanje reform znotraj Združenih narodov.

Odnosi med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in administracijo Donalda Trumpa so se zaostrili. Po poročanju Times of Israel naj bi Netanjahu izgubil zaupanje Trumpovih sodelavcev, ki menijo, da sabotira mirovni načrt za Gazo in pripravlja nadaljnje vojne. To povzroča veliko nezadovoljstvo med arabskimi državami in državami Perzijskega zaliva. Kljub temu se je Netanjahu konec decembra ponovno srečal s Trumpom v Washingtonu, na srečanje naj bi ga povabil sam Trump.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta na srečanju v Mar-a-Lagu razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli dokončnega dogovora. Po poročanju medijev naj bi bila usklajena večina točk, približno 95 odstotkov vseh vprašanj, vendar ključna nesoglasja ostajajo. Glavna ovira za mir naj ne bi bilo vprašanje ozemlja, temveč zahteve po umiku ukrajinskih sil iz določenih delov Donbasa pod ruskim nadzorom ter širša vprašanja varnostnih jamstev. Kljub temu da sta se strani zbližali v številnih tehničnih podrobnostih, ostaja vprašanje ruske privolitve v predlagani okvir ključni dejavnik negotovosti. Zelenski je pred srečanjem izrazil upanje na oblikovanje okvira za mir, a hkrati opozoril na strah pred Putinovim morebitnim zavračanjem pogojev. Trumpova administracija medtem stopnjuje pritisk na Kijev, naj sprejme predlagani načrt, kar je v preteklih tednih povzročilo precejšnjo skepso tako v Ukrajini kot med evropskimi zavezniki. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala, vendar konkretnih rokov za podpis sporazuma še ni na obzorju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Donald Trump se je srečal z Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Hkrati pa se v drugem mandatu Trump osredotoča na promocijo svojega imena in podobe. Ustanovljen je bil Institut Donalda J. Trumpa za mir in Center Trump-Kennedy. Obstajajo tudi računi Trump za novorojenčke in kartice Trump Gold za bogate posameznike, ki želijo pridobiti prebivališče v ZDA. Povsod so velike Trumpove slike.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Kljub temu ostajajo ključna nesoglasja glede ozemlja in varnostnih vprašanj, zaradi česar je mirovni dogovor še vedno nedosegljiv, kljub zatrjevanju o napredku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poročal o pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg tega je Trump odstavil ameriškega arhivista, uradnika, ki je odgovoren za ohranjanje ameriške zgodovine. Pojavljajo pa se tudi kritike o Trumpovi domnevni obsedenosti s slavo in imenom, kar naj bi se kazalo v ustanavljanju inštitutov in drugih projektov, povezanih z njegovim imenom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za agencijo TASS dejal, da večina evropskih držav pretirava z "izmišljeno rusko grožnjo" in spodbuja protirusko razpoloženje. Poudaril je, da Rusija nikoli ni storila ničesar sovražnega proti svojim evropskim sosedam. Lavrov je ponovil opozorilo Vladimirja Putina in evropskim politikom sporočil, da ni razloga za strah pred ruskim napadom, vendar bo odgovor na morebitni napad na Rusijo "zelo silovit". Lavrov je tudi izjavil, da je Evropska unija glavna ovira za mir.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.

V ZDA se širi strah med zaposlenimi na State Departmentu, ki se bojijo podajati nasvete, ki bi bili v nasprotju z željami političnih imenovanih uradnikov pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Hkrati Wall Street Journal poroča o "resni" gospodarski negotovosti, saj podjetja iščejo načine za ohranitev vitkosti do leta 2026, kar vključuje zamrznitev zaposlovanja in večjo usmeritev v kapital namesto v zaposlene.

Zaradi dvomesečne "karantene", ki jo je administracija ameriškega predsednika Trumpa uvedla za venezuelsko nafto v okviru zunanjepolitične poteze, imenovane "diplomacija z vojaškimi topovi", je po novih ocenah približno 900 milijonov dolarjev surove nafte naloženih na tankerjih, ki zaradi ameriške blokade ne morejo zapustiti Venezuele.

Administracija Donalda Trumpa je v dogovoru z otoško državo Palau v Tihem oceanu deportirala 75 zavrnjenih migrantov. Palau bo za prevzem migrantov prejel denarno nadomestilo. Gre za najnovejšo potezo ZDA pri reševanju neželenih priseljencev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

Venezuelska vlada je poudarila, da poročilo Urada Združenih narodov dokazuje nezakonitost ameriške blokade. ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, kar povečuje napetosti v državi.

Rusko zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanje v Nemčijo, pri čemer opozarja na povečano število primerov "nepravičnega nadlegovanja" ruskih državljanov s strani nemških oblasti. Kot razlog navajajo izvajanje sankcij Evropske unije v povezavi z vojno v Ukrajini in poudarjajo, da so Rusi tarča preganjanja in nadlegovanja na podlagi etnične pripadnosti.

Tajska in Kambodža sta se 27. decembra 2025 dogovorili za takojšnjo prekinitev ognja po treh tednih spopadov na njuni meji. Konflikt je zahteval najmanj 47 življenj, skoraj milijon ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Obe strani sta podpisali skupno izjavo, ki začne veljati takoj.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala neodvisnost Somalije. Hkrati se pojavljajo vprašanja o prihodnosti odnosov med ZDA in Izraelom. Ron Dermer, zaupnik premierja Netanjahuja, je že pred petimi leti ocenil, da so evangelisti zanesljivejša podpora Izraelu kot ameriški Judje.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

Poglabljanje odnosov med Indijo in ZDA pod Trumpom 2.0 je presenetljiv zunanjskopolitični izid, ki ga avtor pripisuje Trumpovi želji po kaznovanju Indije, ker se noče podrediti ZDA. Odnosi med Pakistanom in ZDA so se okrepili, kljub težavam pod Trumpom 1.0, in pojavljajo se pogovori o tem, da bi Pakistan ZDA ponudil komercialno pristanišče za ponovno vzpostavitev regionalne prisotnosti, kar bi lahko imelo dvojni vojaški namen.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.

V Hondurasu je bil za predsednika izvoljen konservativni kandidat Nasry Asfura, ki je prejel podporo Donalda Trumpa. Izid volitev je sprožil proteste levičarskih skupin. Asfurajeva zmaga pomeni nadaljevanje desničarske oblasti v državi, potem ko je popularnost prejšnje vlade padla.

V petek je palestinski napadalec v severnem Izraelu z avtomobilom zapeljal v moškega in nato z nožem zabodel mlado žensko, pri čemer je obe ubil. Izraelski obrambni minister je hitro odredil vojaško povračilne ukrepe na domnevnem rojstnem mestu terorista na Zahodnem bregu. Napad se je začel...

Češki premier Andrej Babiš (ANO) je na drugi dan božiča objavil video, v katerem je razkril, da ga je po telefonu poklical ameriški predsednik Donald Trump. Pogovarjala sta se o vojni v Ukrajini, migracijah in Višegrajski skupini (V4). Trumpova žena Melania pa je Babiševi ženi Moniki poslala pozdrave.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta se pogovarjala o stanju transatlantskih odnosov in varnosti v regiji, posebej glede vojne v Ukrajini. Po poročanju urada poljskega predsednika sta si voditelja izmenjala tudi božične želje in razpravljala o napredku mirovnih pogajanj.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Voditelj Jimmy Kimmel je v svojem alternativnem božičnem nagovoru kritiziral Donalda Trumpa in pozval zaveznike ZDA, naj ne obupajo nad državo. Medtem pa se republikanski politik Mike Johnson sooča z izzivi, saj stranka pod vplivom Trumpa ni uspešna pri vodenju države, kar napoveduje težko leto za predsednika predstavniškega doma.

Nekdanji visoki pomočnik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je dejal, da je po vdoru Hamasa v Izrael 7. oktobra prejel prvo nalogo od 'paničnega' premierja, da ugotovi, kako se lahko izogne odgovornosti.

Trumpova administracija je odredila ameriški vojski, da uvede dvomesečno "karanteno" za venezuelsko nafto, kar signalizira zaostritev diplomatskega pritiska z namenom destabilizacije režima v Caracasu. Rusija in Kitajska sta na zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritizirali ZDA zaradi "kavbojskega obnašanja" in kampanje ustrahovanja proti Venezueli, ki naj bi bila v nasprotju z načeli ZN.

Številne ameriške skrajno leve organizacije kažejo zaskrbljujoče obnašanje, ki spominja na revolucionarna gibanja. Po mnenju nekaterih naj bi kubanska obveščevalna služba desetletja vplivala na radikalno levico v Ameriki, kar je omogočilo operacije vpliva s cilji uničenja naroda. Ta vzorec naj bi se začel z aktivizmom študentov, stopnjeval v nemire, nadaljeval s tujim ideološkim usposabljanjem in končal z institucionalno zasedbo prek neprofitnih organizacij.

New York Times poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil nov, 20-točkovni mirovni načrt, ki so ga pripravili ukrajinski in ameriški uradniki. Ta načrt predstavlja spremembo v primerjavi s prejšnjim predlogom iz oktobra, ki bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije in izključil njeno vključitev v NATO. Rusija naj bi ta načrt zavrnila, saj še vedno vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah.

Papež Lev XIV. je v svojem tradicionalnem božičnem poslanstvu pozval k molitvi za ukrajinsko ljudstvo in apeliral na strani v konfliktu, da bi s podporo mednarodne skupnosti našle pogum za neposreden dialog. Izrazil je tudi željo po miru v drugih oboroženih spopadih po svetu in solidarnosti z migranti ter tistimi, ki trpijo zaradi naravnih nesreč.

Po več tednov trajajočem ročnem štetju glasov je volilna komisija v Hondurasu razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral Donald Trump, za zmagovalca predsedniških volitev. Trumpova administracija je pozvala vse strani, naj sprejmejo izid volitev, ki so potekale 30. novembra. Medtem ko je potekalo ročno štetje glasov, so ZDA obtožile honduraško volilno komisijo volilne prevare.

Kristjani po vsem svetu praznujejo božič, najpomembnejši dan v letu, ki spominja na rojstvo Jezusa Kristusa. V Vatikanu bo papež Lev XIV. opoldne podelil svoj prvi božični blagoslov Urbi et Orbi, v katerem bo spregovoril o pomenu božičnih praznikov in krizah v svetu. Prenos bo v Sloveniji zagotovila Televizija Slovenija.

Izraelski kabinet je odobril gradnjo 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Premier Benjamin Netanjahu in finančni minister Betzalel Smotrich sta med ključnimi akterji te odločitve, ki zadeva območje, ki ga je Izrael zavzel leta 1967. Istočasno je Netanjahu v božičnem sporočilu iz Jeruzalema poudaril, da je Izrael varen za kristjane, s čimer je potegnil vzporednico med versko svobodo v Izraelu in požigom božične dekoracije v palestinskem mestu Dženin.

Združene države Amerike in Ukrajina so dosegle soglasje o več ključnih vprašanjih, namenjenih končanju skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Vendar pa ostajajo občutljiva vprašanja glede ozemeljske kontrole v vzhodnem industrijskem srcu Ukrajine ter upravljanja z...

Ian Proud je kritiziral britanskega politika Keira Starmerja zaradi poskusa, da bi zamrznjeno premoženje Romana Abramoviča prenesel v Ukrajino. Proud trdi, da zamrznjeno premoženje ni sklad, v katerega bi lahko posegali, ker da je Starmer prešibak, da bi britanskim davkoplačevalcem povedal, da morajo plačati vojno, ki se je ne želi končati.

Druga seja Mednarodnega odbora načrtuje Antifašistično konferenco 2026 kot strateški prostor za enotnost, solidarnost in boj proti fašizmu ter imperializmu. Seja je utrdila mednarodno artikulacijo levice za izvedbo dogodka.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, nadaljuje z zasmehovanjem evropskih voditeljev glede njihovega stališča do Ukrajine. Odzval se je na izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in finskega predsednika Alexandra Stubba, pri čemer je opazil, da je njun pristop do Rusije precej mehkejši. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za neposreden dialog s predsednikom Putinom glede prihodnosti konflikta.