Članki poročajo o srečanju med predsednikoma ZDA in Rusije na Aljaski, ki ga je Jens Berger ocenil kot pozitivnega. Kljub temu v zahodnoevropskih prestolnicah in nemških medijih prevladuje mešanica zavračanja in užaljenosti, saj se počutijo izpuščene. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropska unija in Ukrajina poskušali preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA, vendar jim to ni uspelo.

Nizozemski premier Dick Schoof je izrazil kritiko glede načrtov izraelskega ministra za finance Bezalela Smotricha o gradnji naselbin. Vodja Hezbolaha, Naim Qassem, je obtožil libanonsko vlado, da je "predala" državo Izraelu in ZDA ter napovedal boj za ohranitev orožja. Italijanski mediji pa poročajo o provokacijah izraelskega ministra Ben-Gvirja v zaporu nad Marwanom Barghoutijem.

Podpredsednik ZDA JD Vance je med počitnicami v Cotswoldsu v Angliji naletel na neprijetnosti, ko mu je bilo onemogočeno vstopiti v lokalni pub The Bull v Charlburyju. Razlog za to je bil protest osebja, ki je zagrozilo z odpovedjo, če bi morali Vancea postreči. Odločitev je sprožila mešane odzive, nekateri prebivalci pa so izrazili nestrinjanje z njegovo politiko.

V presenetljivem preobratu je nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton, sicer politična nasprotnica Donalda Trumpa, obljubila, da ga bo nominirala za Nobelovo nagrado za mir, če mu bo uspelo končati vojno med Rusijo in Ukrajino. Ta poteza je presenetila mnoge v Washingtonu.

Poljsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo dejanja navijačev izraelskega nogometnega kluba Maccabi Haifa, ki naj bi na tekmi proti poljskemu klubu Raków Częstochowa v kvalifikacijah za ligo Konference izobesili transparent z napisom "Morilci 1939". Poljski minister za šport Jakub Rutnicki je pisal predsedniku UEFA in zahteval ukrepanje proti navijačem in klubu. UEFA naj bi razmišljala o kaznovanju obeh ekip zaradi spornega dogodka.

Nemško zunanje ministrstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj sta se odločila dodeliti dodatna sredstva za pomoč ljudem v stiski v Afganistanu. Zvezna vlada zagotavlja novo humanitarno pomoč Afganistancem. Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je Afganistancem, ki jim je prejšnja vlada obljubila sprejem v Nemčijo, obljubil podporo.

Poljsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo transparent z napisom "Morilci od leta 1939", ki so ga izobesili navijači izraelskega kluba Maccabi Haifa med tekmo proti poljskemu Raków Częstochowa. Incident je sprožil burne odzive na Poljskem, kjer so oblasti zahtevale kazen za klub.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prispel v Anchorage na Aljaski v puloverju z napisom "ZSSR" tik pred vrhom z Vladimirom Putinom. Vzporedno s tem Kremelj spodbuja zasebni projekt kot možno zamenjavo za nekaj neznanega.

Pepe Escobar v svojih analizah, objavljenih na različnih spletnih mestih, razpravlja o kompleksnih geopolitičnih igrah, ki se odvijajo po svetu, s posebnim poudarkom na Aljaski in njeni strateški pomembnosti. Pri tem uporablja metaforične primerjave z liki iz hladne vojne, kot je Goldfinger, da bi ponazoril trenutne napetosti med različnimi akterji, vključno z državami, kot so Kitajska in Rusija.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bi prekinitev ameriške pomoči Izraelu povzročila božjo kazen, s čimer podpira podporo Izraelu kot versko obveznost. Graham je izrazil prepričanje, da bi morebitno zmanjšanje pomoči Izraelu imelo usodne posledice za Združene države.

Nemški medij ad-hoc-news.de poroča o 25-odstotnem tveganju, da srečanje med ameriškim predsednikom Trumpom in ruskim predsednikom Putinom ne bo prineslo rezultatov. Poljski portal dorzeczy.pl pa navaja možnost preboja v poljski politiki, saj naj bi se kmalu lahko srečala predsednik Karol Nawrocki in premier Donald Tusk.

Dan pred potencialno pomembnimi dogodki v ukrajinski vojni, nemški borzni trg kaže znake zaupanja. Medtem pa spletno srečanje med Volodimirjem Zelenskim, Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji razkriva, da Evropa še naprej ignorira realnost in diplomacijo ter želi poraz Rusije.

Izraelska veleposlanica v Združenem kraljestvu, Tzipi Hotovely, ki je znana po svojih izjavah, ki opravičujejo uničenje Gaze, se je srečala s številnimi člani parlamenta, lobisti in donatorji laburistov, kljub obtožbam o spodbujanju genocida. Medtem pa Izrael v Gazi pogojeval dostop nevladnih organizacij s tem, da molčijo o domnevnem genocidu, kar povzroča humanitarno krizo in omejuje pomoč prebivalstvu.

Ryszard Terlecki naj bi izgubljal vpliv v stranki PiS, medtem ko je Andruszkiewicz razkril, da je srečanje med Nawrockim in Tuskom potekalo v normalnem ozračju, vendar brez pričakovane "kemije", saj naj bi Tusk že od začetka napadal predsednika Nawrockega.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih v zvezi z možno mirovno konferenco med ruskim predsednikom Putinom in ameriškim predsednikom Trumpom. Poudarjajo, da naj bi ukrajinski predsednik Zelenski aktivno poskušal sabotirati te pogovore. Različni viri namigujejo, da je Zelenski v težkem položaju, saj se sooča s težavami v vojski in pritiskom za mirovna pogajanja. Obstajajo tudi navedbe o insceniranih napadih, ki naj bi jih Ukrajina in NATO pripisovala Rusiji. Članki nasprotno izpostavljajo tudi željo obeh strani, tako Rusije kot ZDA, po uspešnem vrhu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je julija med telefonskim pogovorom z norveškim ministrom za finance Jensom Stoltenbergom, ki je bil prej generalni sekretar zveze NATO, zanimal za Nobelovo nagrado. O tem so poročali norveški mediji.

Članki na uncutnews.ch in tkp.at obravnavajo kompleksno geopolitično situacijo, pri čemer primerjajo Donalda Trumpa z likom Goldfingerja iz obdobja hladne vojne, zlasti v povezavi z dogajanjem na Aljaski. Poudarek je na pomembnosti Aljaske in prikritih političnih igrah, ki se tam odvijajo.

Organizacija Human Rights Watch je označila načrte izraelske vlade o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države za "gnusne". Objavljeni so bili tudi pozivi k širokemu uporu proti izraelskemu kolonializmu in pozivi k pritisku na Izrael.

Human Rights Watch je obsodil načrte Izraela o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države kot 'gnusne'. Izrael naj bi poskušal izboljšati svojo podobo s pomočjo 'športnega pranja', pri čemer naj bi Kanada gostila dogodke, kar je sprožilo pozive k prepovedi Izraela zaradi njegovih dejanj v Gazi.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Objavljeni so bili članki o prihajajočem srečanju med predsednikoma Trumpom in Putinom. Ruska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za kulturo Andrej Maliušev, je prispela v Severno Korejo dva dni po telefonskem pogovoru med Putinom in Kimom, v katerem sta obljubila okrepitev sodelovanja.

Na Poljskem so aretirali mladega ukrajinskega državljana zaradi domnevnega vandalizma na spomeniku, posvečenem žrtvam volinskega pokola v Domostavi. Osumljenec naj bi tudi pri drugih priložnostih, vključno z dogodki v Varšavi in Vroclavu, slavil simbole storilcev tega pokola. Poljske oblasti preiskujejo primer, Tusk pa naj bi že vedel katere službe so rekrutirale osumljenca.

Evropski voditelji so ZDA opozorili, da lahko o mejah Ukrajine odloča samo Ukrajina. Nemški kancler Merz je po skupinskem telefonskem pogovoru zatrdil, da ameriški predsednik Trump v veliki meri deli stališče Evropejcev. Francoski predsednik Macron pa je izjavil, da si ZDA prizadevajo za prekinitev ognja v Ukrajini.

Po poročanju švedskega portala etc.se je posebna poročevalka ZN za svobodo izražanja, Irene Khan, obsodila Izrael zaradi smrtonosnega napada na novinarje Al Jazeere v Gazi, ki naj bi bil namerna strategija za zaustavitev neodvisnega poročanja. Medtem pa norveški portal rights.no poroča, da so se pojavile kritike in nasprotujoče informacije o novinarju Al Jazeere, Anasu Al-Sharifu, ki ga je Izrael ubil, pri čemer izraelska vojska trdi, da se je izdajal za novinarja, medtem ko je deloval kot vodja Hamasa.

Članki kritizirajo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi domnevnih dvojnih standardov pri obravnavi avtoritarnih režimov. Medtem ko naj bi Trump ostro nastopal proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj bi bil bolj blag do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o globalnem odporu proti Trumpovi politiki, pri čemer nekateri kritiki ZDA označujejo za sebično državo, ki ji ni mar za blaginjo drugih.

Članki obravnavajo dve ločeni, a potencialno povezani temi. Prvi članek na libertarianinstitute.org trdi, da je izraelska vojaška moč odvisna od zunanje pomoči, predvsem iz ZDA, kar nasprotuje konservativnim trditvam o samozadostnosti Izraela. Drugi članek na skwawkbox.org obtožuje Yvette Cooper, da je lagala o skupini Palestine Action, protigenocidni protestni skupini, pri čemer naj bi delovala na zahtevo pro-izraelskih lobijev in jo poskušala prepovedati.

V Romuniji, po mnenju Iona Cristoiuja, Nicușor Dan hkrati podpira in nasprotuje Donaldu Trumpu. Medtem pa Donald Trump napoveduje, da ima 'nepobiten dokaz' proti senatorju Adamu Schiffu, ki ga obtožuje uhajanja zaupnih dokumentov. Voditelji v Evropi si prizadevajo prisiliti ZDA, da nadaljujejo s financiranjem vojne v Ukrajini.

Novozelandski premier Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu "izgubil kompas" in da je njegov odziv v Gazi pretiran. Luxon je dejal, da je dogajanje v Gazi grozljivo. Hkrati se je Netanjahu v intervjuju pohvalil, da se kljubuje ZDA in jih vleče v vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Berlin, kjer se je srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Skupaj sta se udeležila videokonference o vojni v Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi drugi evropski voditelji in ameriški politiki, vključno z Donaldom Trumpom in J.D. Vancem. Namen obiska je bil tudi izvajanje pritiska na Rusijo pred vrhom ZDA-Rusija.

Ameriški State Department je v svojem poročilu o človekovih pravicah za leto 2024 izrazil zaskrbljenost zaradi razveljavitve rezultatov prvega kroga predsedniških volitev v Romuniji. Poročilo opozarja na poslabšanje stanja človekovih pravic v Evropi, zlasti na omejevanje svobode izražanja. Poudarja tudi, da vlade še naprej posegajo po cenzuri in omejevalnih zakonih.

Ukrajinski ambasador na Poljskem, Vasil Bodnar, je reagiral na "bulverzirajoče obnašanje Ukrajincev" na stadionu Narodowy in dejal, da ne razume, zakaj so Ukrajinci sploh šli na ta stadion. Po škandalu je poudaril, da morajo odgovorni za incident nositi posledice.

Antiwar.com je objavil odprto pismo izraelskemu zunanjemu ministru Gideonu Sa'arju, ki se nanaša na njegov govor v Varnostnem svetu Združenih narodov. Pismo izraža željo po pogovoru z ministrom po seji. Danski portal arbejderen.dk pa ocenjuje, da se Izrael nahaja v eksistencialni politični in varnostni krizi.

Sirijska vlada si prizadeva za obnovo naftovoda Kirkuk-Baniyas z Irakom, ki je bil pred vojno in sankcijami sposoben prepeljati do 300.000 sodčkov nafte na dan do sirijske sredozemske obale. Ta strateška poteza naj bi bila ključna za sirijsko gospodarstvo, še posebej ob zaostrovanju bojev za oblast po obdobju Assada.

Dve kitajski ladji sta trčili med poskusom zasledovanja filipinske patruljne ladje v spornem območju Scarborough Shoal v Južnem kitajskem morju. Incident se je zgodil v ponedeljek. Kitajska obalna straža naj bi že leta nadlegovala in ustrahovala filipinske obalne straže in ribiška plovila na tem območju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v poznih petdesetih letih v Kamerunu vodila »vojno« med dekolonizacijo. V pismu kamerunskemu kolegu je Macron izrazil obžalovanje zaradi »represivnega nasilja«, ki ga je povzročila Francija v tem obdobju.

V Bruslju so se pojavile napetosti zaradi izraelske politike, pri čemer so uradniki EU v sporu s komisijo glede ravnanja z vojno v Gazi. Hkrati je nekdanji izraelski ambasador v Nemčiji, Jeremy Issacharoff, izrazil podporo ustavitvi dobav orožja Izraelu, kar ocenjuje kot primeren ukrep.

Evropska komisija vztraja, da vprašanja carin in Ukrajine niso povezana, medtem ko ZDA še niso izvedle dogovora iz julija. Hkrati pa v Armeniji obstaja bojazen glede morebitnega prevzema nadzora nad koridorjem Syunik s strani ameriških sil. Medtem naj bi vrh v Aljaski nakazoval vrnitev k ekskluzivnim pogovorom o delitvi vplivnih območij, pri čemer naj bi bili Evropa in Ukrajina izključeni iz odločanja o njuni usodi.

Članki poročajo o vplivu ameriških carin in trgovinskih sporov na Latinsko Ameriko in Indijo. Latinska Amerika se usmerja proti Aziji, Kitajski in BRICS kot odgovor na Trumpove tarife, s čimer spodbuja multipolarni svet. Medtem pa so se v Indiji, zaradi trgovinskih napetosti z ZDA, pojavili pozivi k bojkotu ameriškega blaga, Indija pa je odpovedala tudi nekatere orožarske posle z Ameriko, kar kaže na poslabšanje odnosov.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je ta 27. julija sprejel Dalajlamo. Po navedbah kitajskega veleposlaništva v Pragi je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien dejal, da je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Češka tiskovna agencija (ČTK) poskuša pridobiti odziv s Praškega gradu.

Italija je naknadno podpisala skupni poziv 25 držav in predstavnikov Evropske unije, ki od izraelskih oblasti zahteva takojšen in varen dostop do humanitarne pomoči. Češka pa je ob pozivu 24 držav Izraelu, da ustavi lakoto v Gazi, izrazila, da v izjavi pogreša omembo Hamasa.

Poleg Avstralije naj bi palestinsko državo na Generalni skupščini ZN septembra priznale tudi Francija, Velika Britanija in Kanada. Kanadska zaveza o priznanju Palestine je bila označena za nesmiselno zaradi podpore Izraelu pri genocidu v Gazi. Avstralija s tem priznanjem tvega jezo ZDA, a bi se lahko izognila močnemu odzivu, če bi potezo napovedala za svojimi zavezniki.

Napovedano srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski je povzročilo, da so delnice obrambnega podjetja Rheinmetall padle. Vlagatelji so se odzvali s prodajo delnic, saj pričakujejo, da bi morebitna sprostitev napetosti v Ukrajini lahko pomenila konec obdobja povečanega povpraševanja po orožju. Kljub dobrim polletnim rezultatom in rasti podjetja, se vlagatelji bojijo prihodnosti.

Po incidentu na koncertu v Varšavi, kjer so bili izpostavljeni simboli ukrajinske ideologije banderovstva, je poljski premier Donald Tusk napovedal postopke za deportacijo 63 oseb. Dogodek je sprožil burne odzive in obsodbe, politični komentatorji pa so izrazili zaskrbljenost nad tovrstnimi manifestacijami. Tusk je dejal, da je situacija, ki je razburila javnost, dobila svoj epilog.

Na Poljskem je zmaga Karola Nawrockega na predsedniških volitvah povzročila padec vrednosti zlota in negotovost glede prihodnjih odnosov z Evropsko unijo. Novi predsednik napoveduje revolucionarne spremembe v dialogu z vlado. Medtem pa je v Združenih državah Amerike podpredsednik JD Vance izrazil zaskrbljenost glede politike omejevanja svobode govora v Evropi, še posebej v Združenem kraljestvu, kjer se po njegovem mnenju preveč spogledujejo s cenzuro.

Madžarski državni sekretar Azbej Tristan je izrazil prepričanje, da je napočil čas za srečanje na vrhu med Rusijo in Evropo, saj si Evropa ne more privoščiti, da bi bila izključena iz oblikovanja lastne prihodnosti. Hrvoje Cvijanović, profesor na Fakulteti za politične vede, ki je večkrat obiskal Ukrajino in kot prostovoljec nosil pomoč na fronto, pa je v intervjuju za RTL Direkt poročal o spremembah, ki jih je opazil v Ukrajini.

Medtem ko Zahod izvaja simbolične geste priznavanja Palestine brez resničnih posledic za Izrael, ki nadaljuje z uničevanjem Gaze, Microsoft pomaga pri nadzoru milijona pogovorov na uro za izbiro ciljev za drone v Palestini. Kritiki opozarjajo, da ta tehnologija podjetja Microsoft prispeva k nadaljnjemu konfliktu in nadzoru nad Palestinci.

ZDA so povečale nagrado za informacije, ki bi privedle do aretacije in obsodbe venezuelskega predsednika Nicolása Madura, na 50 milijonov dolarjev, kar ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z drogami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil podporo Maduru in ukazal vojski, da ga brani. Medtem je venezuelska vlada razkrila domnevno zaroto ZDA in desne opozicije za strmoglavljenje Madura, kar je sprožilo proteste v Latinski Ameriki. Italijanski del Mednarodne protifašistične organizacije je potezo ZDA označil za teroristično provokacijo.

Projekti, povezani z družino Trump, so v zadnjih dneh sprožili več polemik. V Vietnamu so lokalni prebivalci nezadovoljni z nizkimi odškodninami, ki jih ponujajo oblasti za zemljišča, namenjena gradnji golfišča, ki ga podpira Trumpova družina. V ZDA pa je protest proti Trumpovim ukrepom za 'varnost' Washingtona sprožil obtožbe o provokaciji nasilja. Poleg tega so se pojavile kritike na račun Trumpovega ravnanja z gospodarskimi podatki in ostre izmenjave mnenj med njegovimi podporniki na družbenih omrežjih. Mike Lindell je javno izrazil svoje nezadovoljstvo nad Trumpom. Razpravljalo se je tudi o Trumpovi trgovinski politiki in odpuščanju vodje Urada za statistiko dela.

Ukrajinski predsednik Zelenski ne bo prisoten na prihajajočem vrhu med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom. Medtem se evropski voditelji pospešeno pripravljajo na pogovore s Trumpom pred njegovim srečanjem s Putinom na Aljaski, kar kaže na zaskrbljenost glede prihajajočih pogovorov. Prihajajoče srečanje med Trumpom in Putinom vzbuja veliko zanimanje in pričakovanje v mednarodni skupnosti.

Norveški državni investicijski sklad, največji na svetu, je napovedal prodajo svojih delnic v 11 izraelskih podjetjih. Odločitev je bila sprejeta po poročilih, da je sklad investiral v izraelskega proizvajalca reaktivnih motorjev, medtem ko vojna v Gazi še poteka. Nicolai Tangen, vodja Norges Bank Investment Management (NBIM), ki upravlja s skladom, je potrdil umik naložb.