Ukrajinski predsednik Zelenski ne bo prisoten na prihajajočem vrhu med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom. Medtem se evropski voditelji pospešeno pripravljajo na pogovore s Trumpom pred njegovim srečanjem s Putinom na Aljaski, kar kaže na zaskrbljenost glede prihajajočih pogovorov. Prihajajoče srečanje med Trumpom in Putinom vzbuja veliko zanimanje in pričakovanje v mednarodni skupnosti.

Norveški državni investicijski sklad, največji na svetu, je napovedal prodajo svojih delnic v 11 izraelskih podjetjih. Odločitev je bila sprejeta po poročilih, da je sklad investiral v izraelskega proizvajalca reaktivnih motorjev, medtem ko vojna v Gazi še poteka. Nicolai Tangen, vodja Norges Bank Investment Management (NBIM), ki upravlja s skladom, je potrdil umik naložb.

Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal, da bo Avstralija priznala Palestino kot državo na Generalni skupščini ZN septembra. Ta odločitev sledi podobnim potezam Združenega kraljestva, Francije in Kanade. Priznanje naj bi se zgodilo v začetku septembra pred Generalno skupščino ZN.

Iran je sprva nasprotoval načrtovanemu koridorju v Armeniji, ki ga je podpiral Donald Trump, a se zdi, da zdaj spreminja svoje stališče. Vendar pa iranski predsednik Masoud Pezeshkian opozarja Armenijo pred morebitno ameriško strategijo, ki stoji za tem koridorjem, ki bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Iranski uradniki so o tem vprašanju govorili z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Med ponedeljkovo konferenco se je Waldemar Żurek odzval na vprašanje novinarja o zaupanju Nemčiji. Premier Tusk je na srečanju v Pabianicah izjavil, da po delovnem času preučuje algoritme.

Donald Trump je dejal, da ne bo sklenil dogovora na srečanju s Putinom in da bo po srečanju poklical Zelenskega in evropske voditelje. Izjavil je tudi, da bi ruski tanki lahko prišli do Kijeva v štirih urah, če bi potovali po avtocesti, vendar se je eden od generalov odločil za prečkanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega je napovedal povečanje števila vojakov v Washingtonu, da bi 'osvobodil' prestolnico pred kriminalom.

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil Izrael, rekoč da je izraelska vlada izgubila razum in človečnost. Crosetto je izrazil zaskrbljenost glede konflikta v Ukrajini in opozoril na veliko število žrtev na bojišču.

Direktor Lige proti obrekovanju (ADL), Jonathan Greenblatt, se je pohvalil, da predsednik Trump uvaja drakonske zakone o 'sovražnem govoru', da bi zatrl 'antisemitizem'. V intervjuju za New York Times je dejal, da je bila ameriška nacionalna strategija za boj proti antisemitizmu oblikovana s strani ADL. Hkrati se je direktor podjetja Intel, Lip-Bu Tan, odpravil v Belo hišo po tem, ko je predsednik Trump javno zahteval njegov odstop zaradi domnevnih povezav s Kitajsko. Viri blizu Wall Street Journal pravijo, da bo Tan s predsednikom razpravljal o svoji osebni in strokovni preteklosti ter poudaril svojo zvestobo Združenim državam.

Liverpoolov zvezdnik Mohamed Salah je kritiziral UEFAnemembo hyllest palestinskemu nogometašu Suleimanu Al-Obeidu, ker niso omenili vzroka in kraja njegove smrti. Al-Obeid, znan kot "Palestinski Pele", je bil umorjen v Gazi s strani izraelskih sil med čakanjem na humanitarno pomoč. Novica o njegovi smrti je dosegla nogometni svet, kar je sprožilo vprašanja o molku UEFAnemembo in FIFAe glede njegovega umora.

Gavin Williamson s ConservativeHome je kritiziral Keirja Starmerja zaradi njegovega stališča o priznanju palestinske države, češ da je prehitro. Williamson meni, da ne bi smelo priti do priznanja Palestine, dokler se talci ne vrnejo v Izrael. Medtem pa naj bi Avstralija priznala palestinsko državo.

Španski medij infolibre.es izpostavlja razvoj komunikacijskih modelov v novinarstvu, ki ne zahtevajo nujno militantnosti ali specifičnega stališča bralcev. Članek raziskuje, kako se novinarji soočajo s poplavo informacij in nenehno potrebo po ažurnosti. Medtem pa italijanski portal contropiano.org opozarja na pričakovano invazijo na Gazo ter poziva k nasprotovanju uničenju Gaze in preostalega dela Palestine. Kritizirajo mednarodni sistem, ki temelji na uporabi sile v imenu miru, kar po njihovem mnenju prikriva resničnost.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Evropski voditelji si prizadevajo za pogovor z Donaldom Trumpom pred njegovim načrtovanim srečanjem z Vladimirjem Putinom. Medtem je JD Vance izrazil mnenje, da bi bilo srečanje ukrajinskega predsednika Zelenskega s Putinom pred vrhom s Trumpom v Aljaski neproduktivno. Generalni sekretar zveze NATO je izjavil, da bosta Putin in Trump razpravljala ne le o ozemljih, temveč tudi o vprašanjih varnostnih jamstev.

Nvidia in Advanced Micro Devices naj bi plačevala 15 % provizije ZDA od prodaje čipov na Kitajskem. Donald Trump nadaljuje s protekcionistično trgovinsko politiko, ki po mnenju kritikov škoduje gospodarstvu. Razkrito je bilo, da se Trump zanima za imenovanje ekonomista, usklajenega z MAGA, na vodilni položaj v Uradu za statistiko dela (BLS), kar je sprožilo kritike o političnem vplivanju na statistične podatke. Poleg tega narašča nezadovoljstvo s Trumpovim vodenjem znotraj ZDA, medtem ko države BRICS zavračajo ameriški vpliv.

Donald Trump je obljubil, da bo izgnal brezdomce iz Washingtona in zaprl kriminalce, pri čemer je poudaril, da bo prestolnica s tem postala varnejša in lepša. Obljubil je, da jim bo zagotovil prenočišča izven prestolnice. Županja Washingtona sicer trdi, da kriminal ne narašča.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Po poročanju sgtreport.com je ukrajinski predsednik Zelenski zavrnil idejo o srečanju med ruskim predsednikom Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Trumpom na Aljaski. Hkrati pa armstrongeconomics.com poroča o naraščajočem številu vprašanj glede modela, ki napoveduje vojno in cilja specifične tedne, kot je avgust 2025, kar sovpada s Trumpovo idejo o mirovni konferenci s Putinom na Aljaski.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je ostro kritizirala skupno izjavo voditeljev Evropske unije o pogovorih glede Ukrajine, ki jo je označila za "še en nacistični pamflet". Zaharova je na svojem kanalu Telegram poudarila, da odnosi med Kijevom in Brusljem spominjajo na nekrofilijo. Prav tako je napadla EU, češ da "flirta" z desnico.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko naj bi s pomočjo libijskega generala Kalife Haftarja pripravljala nov val migrantov, ki naj bi preplavil Poljsko, Litvo in Latvijo. Po poročanju medijev naj bi se v Minsku že zbirala letala, polna migrantov iz Afrike, kar nakazuje na ponovitev scenarija iz leta 2021, ko je Belorusija že poskušala izzvati migracijsko krizo na vzhodni meji Evropske unije.

Agencija za imigracijo in carino (ICE) je v Rhode Islandu aretirala ilegalnega tujca iz Gvatemale, ki je obtožen spolnih zločinov nad otroki. Aretacija je sledila po tem, ko ga je lokalna policija izpustila kljub obtožbam, da je plačal za spolni odnos z mladoletnikom. ICE je izrazil zaskrbljenost, ker lokalne oblasti niso upoštevale njihovega pripora, kar je po njihovem mnenju ogrozilo varnost ameriških državljanov.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprožil lobistično kampanjo proti Aktu o digitalnih storitvah Evropske unije. S tem korakom naj bi Američani postali zadnja obrambna linija za svobodo govora državljanov EU. Rubio se zavzema proti digitalnemu nadzoru v Evropi.

Rusija izraža interes za stabilnost in blaginjo v Južnem Kavkazu, kar je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova v komentarju na pogovore med voditeljema Azerbajdžana in Armenije v Washingtonu. Kljub mnenjem o ruskem 'strateškem porazu' v regiji, Moskva ostaja aktivna pri iskanju mirovnega sporazuma med državama.

Iran je zagrozil, da bo blokiral koridor, načrtovan v Kavkazu v okviru regionalnega sporazuma, ki ga je podprl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Iranski mediji so poročali, da Teheran koridor vidi kot potencialno grožnjo in ne kot pot za Združene države, temveč kot "pokopališče za Trumpove plačance". Koridor je del mirovnega načrta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Vladimir Putin je predlagal mirovni načrt, medtem ko Evropa poudarja pomembnost vzajemnosti namesto enostranskih ozemeljskih koncesij. Medtem se pojavljajo poročila o zavrnitvi mirovnih pogojev, ki jih je predlagal Donald Trump, in sicer s strani ukrajinskega predsednika Zelenskega. Razprave o srečanju Trumpa in Putina glede oblikovanja pogojev prekinitve ognja so bile prav tako zavrnjene.

Thorsten Frei, zaupnik Friedricha Merza in minister v kanclerstvu, je zavrnil kritike glede spremembe izraelske politike nemške vlade, ki jo je povzročila ustavitev izvoza orožja v Izrael. Frei je poudaril, da temeljna usmeritev izraelske politike ostaja nespremenjena.

Slovensko tvitosfero je razburkala kazenska ovadba proti izraelskemu vojaku, ki naj bi dopustoval na Soči. Javnomnenjska raziskava kaže, da večina Slovencev podpira prekinitev trgovine z orožjem z Izraelom, skoraj polovica pa se jih strinja z dodatnimi sankcijami. Mnenja o lanskem priznanju Palestine so deljena. Medtem pa so v Izraelu rabini izrekli šokantne izjave, ki zagovarjajo judovsko prevlado, hlapčevstvo ne-Judov in celo hvalijo Hitlerja. Mednarodno priznanje Palestine ne bo ustavilo genocida v Gazi, potrebne so sankcije proti Izraelu.

Argentinska kongresnica Myriam Bregman trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, in poziva k mobilizaciji v Argentini. Hkrati se pojavljajo kritike o podrejenosti Združenih držav Amerike Izraelu, pri čemer Ron Unz opisuje, da skoraj vse države sveta vidijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot vojnega zločinca.

Kitajski in ruski agenti naj bi plačevali vplivneže na družbenih omrežjih v Afriki, da bi širili protiameriška sporočila po svetu. Po mnenju medijskih strokovnjakov je bila administracija nekdanjega predsednika Trumpa pogosta tarča teh aktivnosti. Članki poročajo o teh prizadevanjih, ki naj bi bili usmerjeni v vplivanje na javno mnenje.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Poljsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MSZ) je ukinilo položaj pooblaščenca za poljsko-nemško družbeno in obmejno sodelovanje, ki ga je zasedal profesor Krzysztof Ruchniewicz. Do ukinitve je prišlo po tem, ko so mediji razkrili, da je Ruchniewicz razpravljal o morebitni vrnitvi poljske kulturne dediščine Nemčiji. Minister koordinator služb specialnih služb, Tomasz Siemoniak, je izrazil ogorčenje ob tem predlogu.

Članki poročajo o skupini 'Fuqing', ki naj bi poskušala vplivati na avstralske politike. Gibanje, ki se predstavlja kot predstavnik kitajskih Avstralcev, naj bi imelo povezave s Kitajsko komunistično partijo (KKP). Njihova prizadevanja so postala očitna po neuspelem predlogu v Cumberlandu v Sydneyju.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko padec cen energije prisilil Vladimirja Putina, da ustavi vojno v Ukrajini, saj bi to oslabilo rusko gospodarstvo. Hkrati se je Putin v Kremlju srečal s posebnim ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom.

Demokratska kongresnica Delia Ramirez je na mednarodni konferenci v Mexico Cityju v španskem jeziku izjavila, da je ponosna Gvatemalka, preden je Američanka. Ta izjava je sprožila odzive, saj nekateri menijo, da je njena zvestoba Gvatemali pred Združenimi državami sporna.

V južni Kaliforniji so aretirali dva kitajska državljana zaradi domnevnega nezakonitega izvoza občutljivih mikročipov, vrednih več deset milijonov dolarjev, ki se uporabljajo v aplikacijah umetne inteligence (UI), na Kitajsko. Eden od aretiranih je bil v Združenih državah nezakonito.

Izraelska vlada je razdeljena glede načrta premierja Netanjahuja za ponovno zasedbo Gaze, zato je bila odpovedana seja vlade, na kateri naj bi bil načrt potrjen. Visoki izraelski vojaški uradniki opozarjajo, da bi načrt ogrozil življenja talcev. V Atenah pa sta se srečala grški in egiptovski zunanji minister, kjer so razpravljali o strateških zavezništvih in konkurenci za kapitalski dobiček.

Aretacija nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, obtoženega zarote za razveljavitev izida volitev leta 2022, je zaostrila odnose z ZDA, zlasti s predsednikom Trumpom. Bolsonaro je v hišnem priporu zaradi obtožb o poskusu nasilne razveljavitve volilne zmage predsednika Lule. Predsednik Lula je zavrnil Trumpovo ponudbo za pogovor o sporu glede obravnave Bolsonara. Hkrati so v 62 brazilskih mestih potekali protesti v podporo Trumpu in proti Luli ter sodniku Alexandre de Moraes.

Po poročanju insideover.com, izraelski premier Benjamin Netanyahu načrtuje aneksijo Gaze kot del širše strategije za aneksijo Zahodnega brega, kar predstavlja izziv ZDA, za katerega Netanyahu verjame, da ga bo Trump podprl. aaronmate.net pa poudarja, da Netanyahu potrebuje Trumpovo podporo za zasedbo Gaze, ter opozarja na nove nevarnosti v odnosih med ZDA in Rusijo.

Švedska socialdemokratska mladinska organizacija (SSU) je na svojem kongresu glasovala za prizadevanja, da bi Švedska zapustila Nato. SSU se ni strinjal s spremembo stališča Socialdemokratov glede vstopa v Nato in si bo prizadeval za izstop iz zavezništva.

Nekdanji vodja britanske vojske in član Lordske zbornice, Lord Richard Dannatt, se je znašel pod plazom kritik, saj je lobiral pri ministrih britanske vlade v imenu ameriškega obrambnega podjetja Teledyne, potem ko so aktivisti Palestine Action protestirali in povzročili za več kot milijon funtov škode. Hkrati je policija zavrnila sprejem pisma judovskih delegatov na Downing Street 10, ki so nasprotovali genocidu in prepovedi. Delegacija judovskih voditeljev je nameravala izročiti pismo, v katerem so izrazili nasprotovanje izraelskim zločinom, vendar je premier Starmer ponovno zavrnil odgovornost.

Ruanda je napovedala, da bo sprejela do 250 migrantov iz Združenih držav Amerike, s čimer nadaljuje svojo vlogo pri sprejemanju migrantov, tudi tistih, ki jih je financirala Velika Britanija. Ta poteza sledi dogovoru med Ruando in ZDA, čeprav podrobnosti o tem, kdo bo vključen v dogovor, niso bile razkrite. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvajajo deportacije in sklepajo sporazume o pošiljanju ljudi v druge države, pri čemer nekateri dogovori veljajo za sporne. Julija so že potekale deportacije v Južni Sudan in Eswatini.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Članki poročajo o zaostritvi odnosov med ZDA in Rusijo, pri čemer jedrska retorika spominja na obdobje hladne vojne. Napetosti med državama se povečujejo, kar sproža zaskrbljenost glede ponovitve obdobja medsebojnega jedrskega groženja.

Novi interni dopisi razkrivajo, da sta imela Ministrstvo za domovinsko varnost in FBI dolgotrajne pomisleke glede povezav guvernerja Minnesote, Tima Walza, s Kitajsko komunistično partijo (KKP). Zaskrbljenost se je povečala, ko ga je podpredsednica Kamala Harris izbrala za svojega kandidata za podpredsednika. Dokumente je pridobil Judicial Watch, ki razkrivajo, da so se varnostne službe baje bale vpliva KKP na ameriške politike.

Trije neokonservativni milijarderji izven države financirajo politični akcijski odbor (PAC), ki si prizadeva odstraniti republikanskega kongresnika Thomasa Massieja iz Kentuckyja. Massie trdi, da je tarča zaradi njegovega nasprotovanja tuji pomoči Izraelu. Super PAC, imenovan MAGA KY, je v celoti financiran s strani teh treh posameznikov, ki podpirajo Izrael.

Češki predsednik Petr Pavel je izjavil, da mora Ukrajina, če želi preživeti, sprejeti izgubo ozemlja, saj nima dovolj moči za povrnitev brez velikih človeških žrtev. Hkrati je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob Dnevu zmage in domovinske hvaležnosti nagovoril Hrvate in se pogovarjal s premierjem Andrejem Plenkovićem.

ZDA pospešeno delajo na postavitvi jedrskih reaktorjev na Luni in Marsu, pri čemer upajo, da bodo prvi sistem izstrelili do konca desetletja. Sekretar za promet ZDA, Sean Duffy, ki je tudi začasni administrator Nase, je uradno razkril pospešene načrte za izgradnjo 100-kilovatnega jedrskega reaktorja na Luni do leta 2030.

Trumpova administracija je razmišljala o novih sankcijah proti ruski 'shadow fleet' naftnih tankerjev zaradi vojne v Ukrajini, pri čemer je določila petek kot rok za prekinitev ognja. Kremelj je ocenil, da Trumpovi ultimatumi niso katastrofalni. Steve Witkoff, Trumpov odposlanec, je obiskal Moskvo. EU se je pripravljala na uvedbo sankcij proti Kitajski zaradi podpore ruski vojni v Ukrajini. Putin pa je obtožil Veliko Britanijo in Ukrajino načrtovanja okoljske katastrofe pod lažno zastavo, usmerjene proti ruski 'shadow fleet'.

Donald Trump je napovedal, da bo kmalu zvišal carine za Indijo zaradi nakupa ruske nafte. Izrazil je tudi prepričanje, da bi padec cen energije lahko ustavil Vladimirja Putina pri pobijanju ljudi.

Na hrvaškem Redditu se je pojavila objava 21-letnika, ki izraža strah pred prihodnostjo in zamujenimi priložnostmi. Hkrati pa je Kristofer Hil, nekdanji ameriški ambasador v Srbiji, postal višji svetovalec "Pupin iniciative", organizacije, ki si prizadeva za krepitev odnosov med Srbijo in ZDA.