Začelo se je sojenje Nicolásu Maduru v New Yorku, venezuelsko tožilstvo preiskuje smrtne žrtve ameriškega napada.

Sile Združenih držav Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških oblasti bodo Maduru, ki so ga po aretaciji prepeljali v ZDA, sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Dogodek je v Caracasu sprožil mešane odzive, saj so nekateri prebivalci proslavljali konec režima, drugi pa proti ameriškemu posredovanju ostro protestirali. Strmoglavljenje Madura je povzročilo precejšen politični vakuum v državi, ki jo že leta pestita gospodarska kriza in zatiranje opozicije. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump napad označuje za uspeh pri zagotavljanju varnosti v regiji, ostaja vprašanje prihodnjega vodstva Venezuele odprto. Številni opozicijski voditelji so po lanskih spornih volitvah zapustili državo, zato trenutno ni jasnega naslednika, ki bi lahko prevzel nadzor nad državo po padcu Madura. Operacija korenito spreminja geopolitično ravnovesje v Latinski Ameriki in predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriške vojaške sile so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Karakas, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in navedel, da sta bila zakonca Maduro po aretaciji izgnana iz države. Napad so spremljale močne eksplozije in sirene, deli prestolnice pa so zaradi poškodb infrastrukture ostali brez oskrbe z električno energijo. Predsednik Trump je v kratki izjavi izrazil ponos nad izvedeno akcijo v Karakasu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na venezuelsko vodstvo zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami in vprašljive legitimnosti Madurovega režima. Na ulicah Karakasa so bili po napadu opazni tanki in okrepljena prisotnost vojaških sil. Washington je akcijo utemeljil kot nujno za stabilizacijo regije in boj proti narkokartelom, ki so po navedbah ameriške administracije delovali pod zaščito venezuelskega državnega vrha. Svetovna javnost z nestrpnostjo pričakuje podrobnejša pojasnila Bele hiše o nadaljnjih korakih v tej južnoameriški državi.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije. Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.