Iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi predstavil vizijo za Iran po padcu teokracije

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi nočne objave na družbenem omrežju Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem, češ da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (angl. locked and loaded) za ukrepanje, v kolikor bi tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu krepijo protivladni protesti, ki so že terjali smrtne žrtve. Obenem se Trumpova administracija sooča z ostrimi kritikami Danielle Bensky, žrtve pokojnega Jeffreyja Epsteina, ki predsedniku očita namerno zavlačevanje pri objavi vseh zakonsko predpisanih dokumentov o aferi Epstein. Benskyjeva je poudarila, da je postopno sproščanje datotek namesto spoštovanja roka, ki se je iztekel 19. decembra, povzročilo dodatno stisko žrtvam, ki iščejo pravico. Poleg zunanjepolitičnih napetosti in afer iz preteklosti se Trump pripravlja na drugo leto svojega mandata, ki ga bo po poročilih zaznamovala implementacija preostalih ciljev spornega konservativnega načrta Projekt 2025. Ta predvideva obsežno prestrukturiranje zvezne vlade, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Načrt vključuje tudi restriktivne ukrepe na področju izobraževanja in zdravstva, kar bo po napovedih analitikov še dodatno polariziralo ameriško politično prizorišče v letu 2026.