Objavljeno: 15. 1. 2026 9:43
Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje.
Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida.
Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.
"Vročinski skok, opažen med letoma 2023 in 2025, je bil ekstreman in nakazuje na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje."
"Še eno leto med tremi najtoplejšimi v zgodovini, skupnosti po vsem svetu pa to že občutijo. Ekstremno vreme ni več redkost – zvišuje cene hrane, zavarovalne premije in povzroča pomanjkanje vode."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Copernicus Climate Change Service | nevtralno |
| Berkeley Earth | nevtralno |
| Antonio Guterres | nevtralno |
| Združeni narodi | nevtralno |
| Donald Trump | Negativno |
| Mark Carney | nevtralno |
| Agencija za varstvo okolja | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Podatki o globalnem segrevanju so izjemno pomembni za Slovenijo, ki se kot alpska in sredozemska država segreva hitreje od svetovnega povprečja. Poročilo o rekordnih temperaturah neposredno vpliva na oblikovanje evropskih in s tem slovenskih okoljskih politik ter energetskih strategij.
Ekstremni vremenski pojavi, ki jih omenja poročilo, se vse pogosteje pojavljajo tudi v regiji, kar vpliva na slovensko kmetijstvo, zavarovalniški sektor in upravljanje z vodnimi viri. Odločitve o opuščanju fosilnih goriv bodo neposredno vplivale na prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in energetike.
Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.
9. jan 12:43
Svetovni oceani so v letu 2025 absorbirali rekordno količino toplotne energije, kar predstavlja najvišjo raven od začetka sodobnih meritev. Mednarodna analiza, objavljena v strokovni reviji Advances in Atmospheric Sciences, razkriva, da se je vsebnost toplote v zgornjih 2000 metrih morske vode povečala za 23 zetadžulov. Ta količina energije je primerljiva s 37-letno svetovno porabo energije na ravni iz leta 2023, kar potrjuje trend neprekinjenega segrevanja deveto leto zapored. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 50 znanstvenikov iz 31 raziskovalnih institucij po vsem svetu, poudarja, da segrevanje oceanov ni enakomerno porazdeljeno. Približno 16 odstotkov svetovnih oceanskih površin je zabeležilo rekordno visoke temperature, dodatna tretjina pa se je uvrstila med tri najtoplejša leta v zgodovini meritev. Najhitrejše segrevanje so raziskovalci zaznali v tropskem in južnem Atlantiku, severnem Pacifiku ter v Južnem oceanu. Znanstveniki z Inštituta za atmosfersko fiziko Kitajske akademije znanosti so opozorili na dolgoročne posledice takšnega kopičenja energije. Povečana vsebnost toplote v oceanih vpliva na globalne vremenske vzorce, dvig morske gladine in morsko biodiverziteto. Podatki, ki so jih združili iz vodilnih mednarodnih centrov v Aziji, Evropi in obeh Amerikah, potrjujejo jasen in vztrajen vzorec segrevanja v svetovnem merilu.
12. jan 16:42
Leto 2025 se je zapisalo kot drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, takoj za letom 2024, kar potrjuje trend intenzivnega globalnega segrevanja. Kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña so temperature ostale rekordno visoke, kar strokovnjaki pripisujejo neustavljivemu kopičenju toplogrednih plinov v ozračju. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih dvanajst let najtoplejših doslej, pri čemer so zadnja tri leta presegla predindustrijsko raven za več kot 1,4 stopinje Celzija. V tem kritičnem obdobju je administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala namero o umiku Združenih držav Amerike iz več kot 60 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Ta odločitev predstavlja dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki in po mnenju kritikov ogroža globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij ter varovanje človekovih pravic, ki so neposredno povezane z varnim okoljem. Medtem ko se svet spopada s finančnimi posledicami suš, poplav in ekstremnih vročinskih valov, raziskave v Afriki opozarjajo na težave pri uveljavljanju pravil o podnebnem financiranju. Ameriški umik bi lahko dodatno oslabil mednarodno sodelovanje in znanstveno poročanje, kar bi najbolj prizadelo ranljive skupnosti v državah, kot sta Bangladeš in Fidži, ki so odvisne od globalne pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.
Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.
1. jan 12:42
Nacionalni observatorij v Atenah je v svojem letnem meteorološkem poročilu za leto 2025 izpostavil leto kot obdobje izrazitih vremenskih kontrastov. Grčija se je spopadala z dolgotrajnimi vročinskimi valovi, pri čemer je bila najvišja temperatura 45,8 stopinje Celzija izmerjena v Meseniji. Poletje leta 2025 se je uvrstilo kot tretje najtoplejše v zgodovini meritev v državi, devet od dvanajstih mesecev pa je bilo toplejših od dolgoletnega povprečja. Poleg ekstremne vročine so leto zaznamovale tudi obilne padavine, zlasti v mesecu novembru. Največ dežja je padlo v zahodni in severozahodni Grčiji, kjer so meteorologi zabeležili rekordne ravni padavin. Strokovnjaki te pojave neposredno povezujejo s podnebnimi spremembami, ki povzročajo vse pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske dogodke v celotni sredozemski regiji.
10. jan 7:42
V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Copernicus Climate Change Service | nevtralno |
| Berkeley Earth | nevtralno |
| Antonio Guterres | nevtralno |
| Združeni narodi | nevtralno |
| Donald Trump | Negativno |
| Mark Carney | nevtralno |
| Agencija za varstvo okolja | Negativno |
Podatki o globalnem segrevanju so izjemno pomembni za Slovenijo, ki se kot alpska in sredozemska država segreva hitreje od svetovnega povprečja. Poročilo o rekordnih temperaturah neposredno vpliva na oblikovanje evropskih in s tem slovenskih okoljskih politik ter energetskih strategij.
Ekstremni vremenski pojavi, ki jih omenja poročilo, se vse pogosteje pojavljajo tudi v regiji, kar vpliva na slovensko kmetijstvo, zavarovalniški sektor in upravljanje z vodnimi viri. Odločitve o opuščanju fosilnih goriv bodo neposredno vplivale na prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in energetike.
