Objavljeno: 15. 1. 2026 11:43
Ruski predsednik Vladimir Putin vse več političnih, vojaških in gospodarskih virov namenja vojni v Ukrajini, kar povzroča nezadovoljstvo med tradicionalnimi zavezniki Kremlja. Avtokratski režimi od Damaska in Teherana do Havane in Caracasa ugotavljajo, da se v trenutkih največje potrebe po pomoči ne morejo več zanesti na Moskvo. Zaradi osredotočenosti Rusije na konflikt v svoji soseščini so te države izgubile ključno varnostno in diplomatsko podporo, kar ogroža stabilnost njihovih režimov in dolgoročna strateška partnerstva.
Kremelj po drugi strani stopnjuje pritisk na Kijev in trdi, da se možnosti za pogajanja z ukrajinsko stranjo vztrajno zmanjšujejo. Tiskovni predstavnik ruske predsedstva Dmitrij Peskov je poudaril, da se razmere za ukrajinski režim slabšajo iz dneva v dan, s čimer želi Moskva prikazati Kijev kot stran, ki izgublja pobudo. Kljub retoriki o moči pa poročila s terena in diplomatski premiki kažejo na vse večjo izolacijo Rusije, saj jo nekateri partnerji že označujejo za »tigra iz papirja«, ki ni sposoben zaščititi svojih interesov izven neposrednega bojišča.
Strateška partnerstva, ki jih je Moskva gradila desetletja, so se znašla v krizi, saj države, kot sta Sirija in Iran, opažajo zmanjšano rusko prisotnost na Bližnjem vzhodu. Pomanjkanje sredstev in vojaške opreme, ki jo Rusija zdaj nujno potrebuje v Ukrajini, je pustilo varnostni vakuum v regijah, kjer je bil vpliv Kremlja nekoč odločilen. To bi lahko vodilo do geopolitičnega preobrata, kjer bodo ti režimi prisiljeni iskati nove zaščitnike ali prilagoditi svojo zunanjo politiko brez ruske podpore.
"Razmere za režim v Kijevu se slabšajo iz dneva v dan, njihovo okno za sprejemanje odločitev pa se zapira."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Vladimir Putin | Negativno |
| Dmitrij Peskov | nevtralno |
| Kremelj | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v širši evropski soseščini in na varnostno dinamiko v okviru zveze NATO, katere članica je tudi Slovenija. Slabljenje ruskih zavezništev na svetovni ravni lahko spremeni potek vojne v Ukrajini, kar ima neposredne posledice za slovensko zunanjo politiko, cene energentov in širšo evropsko varnostno arhitekturo.
Slovenija kot del EU pozorno spremlja diplomatsko izolacijo Rusije, saj to vpliva na usklajevanje sankcij in humanitarne pomoči. Vsaka večja sprememba v moči Kremlja na območjih, kot sta Bližnji vzhod ali Latinska Amerika, posredno vpliva tudi na migracijske tokove in globalno gospodarsko stabilnost, kar je za majhno in izvozno usmerjeno državo ključnega pomena.
30. nov 5:55
Nekdanji poveljnik ukrajinskih oboroženih sil je predstavil strategijo za oslabitev Rusije in končni poraz Vladimirja Putina. Poudaril je, da konflikt v Ukrajini traja že 12 let, in opozoril na širše cilje Rusije v vzhodni Evropi.
Kremlj je opozoril Moldavijo, da dela "resno napako", ker Rusijo vidi kot nasprotnika v prizadevanjih za krepitev vezi z Evropo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da s tem Moldavija ponavlja napake drugih držav, kar ji ne bo prineslo nič dobrega.
Vladimir Putin je na Valdajskem forumu v Sočiju govoril o konfliktu v Ukrajini, napetostih z Zahodom, zunanji politiki ZDA in Natu. Pohvalil je indijskega premierja Narendra Modija in napovedal, da bo decembra obiskal Indijo, pri čemer je ruski poslovni sektor pozval k zmanjšanju trgovinskega neravnovesja med državama.
Kreml je izjavil, da si mnogi prebivalci regij Odesa in Nikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo spregovoriti. Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Ukrajino, da načrtuje provokacije proti Rusiji na poljski meji. Ukrajina pričakuje odločitev Donalda Trumpa glede raket dolgega dosega, ki bi ji omogočile napade globoko na rusko ozemlje.
Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da Rusija ni sposobna hitro premagati Ukrajine, in poudaril, da je Rusija stabilna ter nima druge možnosti kot nadaljevati konflikt. Kremelj je označil idejo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, za napačno. Dodali so, da je Putin večkrat ponudil rešitev temeljnih vzrokov ukrajinske krize, a so jo ZDA in Evropa kategorično zavrnile.
Predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, je izrazil sožalje ob smrti profesorja civilnega prava na Državni univerzi v Sankt Peterburgu (SPbGU), Jurija Tolstoja, ki je bil Putinov učitelj. Slovo od profesorja Tolstoja je potekalo v Sankt Peterburgu.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Vladimir Putin | Negativno |
| Dmitrij Peskov | nevtralno |
| Kremelj | Negativno |
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v širši evropski soseščini in na varnostno dinamiko v okviru zveze NATO, katere članica je tudi Slovenija. Slabljenje ruskih zavezništev na svetovni ravni lahko spremeni potek vojne v Ukrajini, kar ima neposredne posledice za slovensko zunanjo politiko, cene energentov in širšo evropsko varnostno arhitekturo.
Slovenija kot del EU pozorno spremlja diplomatsko izolacijo Rusije, saj to vpliva na usklajevanje sankcij in humanitarne pomoči. Vsaka večja sprememba v moči Kremlja na območjih, kot sta Bližnji vzhod ali Latinska Amerika, posredno vpliva tudi na migracijske tokove in globalno gospodarsko stabilnost, kar je za majhno in izvozno usmerjeno državo ključnega pomena.