Nemški obrambni minister označil pulover Sergeja Lavrova za izziv svetu

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sredo, 14. januarja, kritiziral predloge zahodnih držav glede morebitne prekinitve ognja v Ukrajini. Po njegovih besedah so takšne iniciative zgolj poskus Zahoda, da Kijevu zagotovi potreben premor za ponovno oborožitev in pripravo na nadaljnje bojne operacije. Lavrov meni, da so vsi drugi vidiki pogajanj za Zahod drugotnega pomena, medtem ko je primarni cilj ohranitev vojaške sposobnosti ukrajinskih sil. Minister je v uradni izjavi poudaril, da Rusija ne verjame v iskrenost mirovnih pobud, ki prihajajo iz zahodnih prestolnic. Po njegovem prepričanju gre za usklajeno strategijo zavlačevanja konflikta, ki ne upošteva ruskih varnostnih zahtev. Lavrov je dodal, da so zahteve po takojšnjem premirju namenjene izključno taktični prednosti ukrajinske strani na bojišču. Ruska stran vztraja, da kakršna koli pogajanja brez vsebinskih sprememb ne vodijo k trajnemu miru. Lavrovova izjava odraža ostrejše stališče Moskve do diplomatskih prizadevanj mednarodne skupnosti, saj Kremelj meni, da Zahod poskuša izsiliti pogoje, ki bi koristili le obrambnim zmogljivostim Kijeva.

Armensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Erevanu Sergeja Kopirkina in mu vroilo uradno protestno noto. Razlog za diplomatsko potezo so bile sporne izjave ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova v oddaji na ruski državni televiziji, v katerih je slednji pozival k vojaškemu posredovanju v Armeniji po zgledu operacije v Ukrajini. Armenska stran je takšne izjave označila za nesprejemljiv napad na suverenost Republike Armenije in grobo kršitev temeljnih načel prijateljskih odnosov med državama. Tiskovna predstavnica armenskega zunanjega ministrstva Ani Badaljan je pojasnila, da so izjave ruskega propagandista v Erevanu sprožile globoko ogorčenje. Politični analitiki v državi dogodek interpretirajo kot začetek predvolilne propagande in poskus destabilizacije pred parlamentarnimi volitvami. Armenske oblasti so poudarile, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava diplomatske standarde in teritorialno celovitost države. Odnosi med Rusijo in Armenijo so se v zadnjem obdobju močno ohladili, predvsem zaradi nezadovoljstva Erevana nad rusko vlogo pri zagotavljanju varnosti v regiji Kavkaza. Ta incident še dodatno stopnjuje napetosti, saj gre za neposreden poziv k agresiji, objavljen prek državnih medijskih kanalov, kar armenska diplomacija razume kot uradno tolerirano ali celo spodbujano sovražno držo Moskve.