Turčija in Vietnam pozvala k mirni rešitvi krize v Venezueli

Združene države Amerike so sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v okviru katere so ameriške specialne sile vstopile v Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki je vključevala tudi zračne napade na ključne vojaške cilje, kot je kompleks Fuerte Tiuna, je povzročila mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so nekateri venezuelski državljani in latinskoameriški voditelji aretacijo diktatorja pozdravili, so druge države, vključno s Pakistanom in Italijo, izrazile zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k previdnosti. Vojaško posredovanje močno vpliva na prihodnost energentov, saj analitiki ocenjujejo, da se velika naftna podjetja zaradi tvegane zgodovine in politične nestabilnosti verjetno ne bodo hitro vrnila na venezuelski trg. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila kot nujne za preprečevanje nezakonitih dejavnosti režima, ki je bil predhodno že podvržen številnim sankcijam zaradi povezav s kriminalnimi združbami. Situacija ostaja napeta, saj operacija predstavlja drastično zaostritev dolgoletnih sporov med Washingtonom in Caracasom.

Turški podpredsednik Cevdet Yılmaz je v uradni izjavi poudaril, da Turčija trdno stoji na strani mednarodnega prava, spoštovanja nacionalne volje in venezuelskega ljudstva. Izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, ki jo je povzročila vojaška intervencija Združenih držav Amerike. Yılmaz je izpostavil, da si bo Ankara še naprej prizadevala za stabilnost v regiji in zagovarjala dialog med vsemi vpletenimi stranmi. Turčija se je tako odzvala na nedavne dogodke, ki so vključevali odstranitev predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Podpredsednik je ponovil zavezanost Turčije k načelom suverenosti in poudaril, da je dialog edina pot do trajne rešitve krize. Turška diplomacija aktivno spremlja razvoj dogodkov in ohranja svojo držo, ki temelji na nepriznavanju zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.