Objavljeno: pred dvema urama
Savdska Arabija, Katar, Egipt, Oman in Turčija so s skupnim diplomatskim prizadevanjem prepričali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je vsaj začasno opustil načrte za zračne napade na Iran. Ključne zaveznice Združenih držav Amerike v regiji so Washington opozorile, da bi vojaško posredovanje povzročilo nepopravljivo nestabilnost na Bližnjem vzhodu in resno ogrozilo svetovno gospodarstvo. Lobiranje se je stopnjevalo v času, ko so se napetosti med Washingtonom in Teheranom približale vrelišču.
Savdska Arabija in njene sosede so izrazile utemeljeno bojazen, da bi iranski povračilni ukrepi v primeru napada neposredno prizadeli njihovo infrastrukturo in varnost. Po navedbah visokih uradnikov iz regije so Trumpu predstavili scenarije, v katerih bi se lokalni spopadi hitro sprevrgli v širšo regionalno vojno, ki bi vključevala več držav in ohromila transportne poti za nafto. Ta usklajen pritisk je bil odločilen faktor pri Trumpovi odločitvi, da vojaške operacije zamakne in se namesto tega osredotoči na diplomatske in ekonomske pritiske.
Kljub začasni prekinitvi načrtovanih napadov ostajajo odnosi med državama izjemno napeti, saj Washington še naprej spremlja iranske aktivnosti na področju bogatenja urana. Regionalne sile si medtem prizadevajo vzpostaviti trajne komunikacijske kanale, ki bi preprečili nenamerno eskalacijo. Odločitev Bele hiše, da upošteva mnenje arabskih prestolnic, nakazuje na pragmatično prepoznavanje tveganj, ki jih prinaša neposredna vojaška konfrontacija v eni najbolj nestabilnih regij na svetu.
"Zalivske države Oman, Katar in Saudova Arabija so prepričale ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne izvede vojaških akcij proti Iranu."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Iran | Negativno |
| Savdska Arabija | Pozitivno |
| Katar | Pozitivno |
| Egipt | nevtralno |
| Oman | nevtralno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, kar je ključnega pomena za slovensko gospodarstvo in cene energentov. Vsaka eskalacija na Bližnjem vzhodu bi lahko povzročila nove migracijske pritiske proti Evropi, kar vključuje tudi Slovenijo.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna vojna v regiji zahteva usklajevanje varnostnih in zunanjepolitičnih stališč znotraj zavezništev.
3. nov 18:06
Katarski premier je poudaril, da si Doha ne želi oboroževalne tekme v regiji, in pozval k dogovoru med Iranom in ZDA. Izjava nakazuje na nadaljnje posredovanje Katarja pri zmanjševanju napetosti.
Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.
4. jan 10:42
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.
4. jan 11:42
Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.
3. jan 11:42
Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.
3. jan 14:42
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Donald Trump | nevtralno |
| Iran | Negativno |
| Savdska Arabija | Pozitivno |
| Katar | Pozitivno |
| Egipt | nevtralno |
| Oman | nevtralno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, kar je ključnega pomena za slovensko gospodarstvo in cene energentov. Vsaka eskalacija na Bližnjem vzhodu bi lahko povzročila nove migracijske pritiske proti Evropi, kar vključuje tudi Slovenijo.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna vojna v regiji zahteva usklajevanje varnostnih in zunanjepolitičnih stališč znotraj zavezništev.