Ameriška vojska obtožena vojnega zločina zaradi uporabe zamaskiranega letala

Administracija predsednika Donalda Trumpa se je septembra spopadla z obtožbami o domnevnem vojnem zločinu po razkritju, da je ameriška vojska uporabila letala, prekrita v civilne barve, za napad na čoln v Karibskem morju, ki naj bi tihotapil droge iz Venezuele. Po poročanju časnika The New York Times je bilo vojaško letalo prebarvano tako, da je bilo videti kot civilno plovilo, njegovo orožje pa je bilo skrito v notranjosti trupa. V napadu, ki se je zgodil v septembru, je bilo ubitih 11 ljudi, strokovnjaki pa opozarjajo, da takšna taktika neposredno krši mednarodno pravo. Vojaški izvedenci poudarjajo, da bi prikrivanje vojaške identitete letala lahko predstavljalo dejanje perfidnosti, kar je po mednarodnih konvencijah opredeljeno kot vojni zločin. Upokojeni generalmajor Steven Lepper je za medije pojasnil, da letalo, ki ni prepoznavno kot bojno sredstvo, ne bi smelo izvajati bojnih operacij. Poročilo temelji na fotografijah z letališča St. Croix na Ameriških deviških otokih, kjer so opazili prirejena letala tipa boeing 737 brez vojaških oznak, pobarvana v belo barvo z modro črto. Po incidentu in prvem valu kritik je ameriška vojska po navedbah virov prenehala uporabljati prikrita letala in se vrnila k uporabi jasno označenih vojaških zrakoplovov za nadzor in prestrezanje na morju. Čeprav Pentagon uradno še ni podal podrobnejšega komentarja o uporabljenih taktikah, razkritja sprožajo resna vprašanja o spoštovanju humanitarnega prava v okviru operacij proti trgovini z drogami v regiji Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnem. Operacija, ki jo je izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letal, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi in objektu, ki naj bi služil kot logistično središče za prevoz drog kriminalne združbe Tren de Aragua. Trump je napad označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, hkrati pa ni izključil možnosti nadaljnjega vojaškega posredovanja ali celo vojne, če se predsednik Nicolás Maduro ne bo umaknil s položaja. Venezuelska stran je napad obsodila kot dejanje agresije in kršitev suverenosti. Do eksplozije je prišlo v strateškem pristanišču, kar pomeni pomembno eskalacijo konflikta, saj so se prejšnje ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje plovil na odprtem morju. Trumpova administracija trdi, da je bil cilj uničenje 'velike tovarne' za mamila, medtem ko analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko vodila v širši regionalni konflikt v Latinski Ameriki. Napetosti med državama se stopnjujejo že več mesecev, vendar ta neposredni poseg na ozemlje države predstavlja prelomnico v hibridni vojni, ki jo Washington vodi proti režimu v Caracasu.