Ameriški predsednik Donald Trump je 3. januarja opozoril, da bo morebiten drugi napad ameriških oboroženih sil na Venezuelo bistveno močnejši od prvega. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Združene države Amerike krepijo pritisk na venezuelski režim. Trump je poudaril, da vojaška opcija ostaja na mizi, pri čemer bi bila prihodnja operacija po njegovih besedah izvedena z znatno večjo silo.
Kronologija dogodkov
19. dec. 2025 :Trump napovedal pomorsko blokado in vojaške ukrepe proti Venezueli.Predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo pomorske blokade Venezuele z namenom zasega nafte in drugih sredstev, kar je sprožilo številne pravne polemike o zakonitosti takšnih ukrepov. Trump je že takrat poudaril, da vojaška operacija ostaja realna možnost za dosego ameriških strateških in gospodarskih ciljev v regiji.
Napovedi sledijo predhodnim akcijam in napetostim, ki so vključevale pomorsko blokado in poskuse zasega energentov. Trumpova administracija s tem stopnjuje retoriko, ki meri na korenite spremembe v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi prvega napada ali specifikah načrtovanih akcij niso bile v celoti razkrite, predsednikove besede nakazujejo na pripravljenost za neposredno stopnjevanje vojaškega konflikta v regiji.
Izjave
"Druga napad proti Venezueli bo v primeru izvedbe veliko močnejši."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in ameriška zunanja politika do Južne Amerike imata za Slovenijo posreden pomen. Vplivata lahko na globalne cene nafte in stabilnost mednarodnega prava, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost. Slovenija kot članica EU običajno sledi usklajeni evropski politiki do vprašanja Venezuele, ki poudarja demokratične procese.
Republikanski senator Markwayne Mullin je za CNN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ne namerava poslati vojske v Venezuelo. Poudaril je, da je glavna naloga ZDA zaščita venezuelske obale.
Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da so Združene države Amerike pripravljene izvesti drugi val vojaških napadov na Venezuelo, če bo to po njegovi oceni potrebno. Napoved sledi nedavnemu sobotnemu vojaškemu posredovanju, ki je vključevalo zračne napade na strateške cilje. Trump je ob tem poslal neposredno sporočilo vsem, ki ostajajo zvesti režimu Nicolása Madura, in nakazal, da bo morebitni naslednji val napadov obsežnejši in silovitejši.
Operacija je v mednarodni javnosti sprožila številna vprašanja o prihodnosti venezuelske politične krize, zlasti po poročilih o domnevnem pridržanju Madura, ki jih je objavila ameriška stran. Kljub vojaškemu posredovanju razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ameriški napadi za zdaj niso prinesli dokončne rešitve dolgotrajnega konflikta. Analitiki opozarjajo na tveganje nadaljnje eskalacije in humanitarne krize v regiji, medtem ko Washington vztraja pri strategiji maksimalnega pritiska na venezuelske oblasti.
Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal izvedbo vojaških napadov na cilje znotraj venezuelskega ozemlja, vključno z večjimi vojaškimi objekti. Po poročanju ameriške mreže CBS News, ki se sklicuje na vire v administraciji, je bila odločitev o napadih sprejeta že pred dnevi, vendar so se nekatere detonacije v glavnem mestu Caracas zvrstile šele v zadnjih urah. Med tarčami naj bi bil tudi Fuerte Tiuna, osrednje vojaško oporišče v državi, kjer so očividci poročali o močnih eksplozijah.
Napadi pomenijo drastično stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v Južni Ameriki. Predsednik Trump je v preteklih mesecih večkrat opozoril na možnost tovrstnih ukrepov kot del strategije proti vladi Nicolása Madura in delovanju narkokartelov na tem območju. Venezuelski uradniki in prebivalci prestolnice so prek družbenih omrežij potrdili več zaporednih eksplozij, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom hitro bližajo točki neposrednega vojaškega konflikta širših razsežnosti.
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom.
Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci 3. januarja podal poročilo o poteku ameriške vojaške operacije v Venezueli. Trump je potrdil, da v vrstah ameriške vojske niso zabeležili smrtnih žrtev, vendar je bilo več pripadnikov oboroženih sil ranjenih. Kljub napetostim je predsednik poudaril, da Združene države Amerike trenutno ne načrtujejo novih napadov, čeprav ostajajo v polni pripravljenosti za morebiten drugi val vojaškega posredovanja.
Operacija, ki je bila v preteklosti napovedana kot možnost za zaščito ameriških interesov in omejevanje vpliva tamkajšnje vlade, se je tako prevesila v fazo spremljanja razmer. Trump je izpostavil, da bodo nadaljnje vojaške akcije odvisne od razvoja dogodkov na terenu, vendar verjame, da dodatni udari v tem trenutku niso potrebni. Objava prihaja po tednih stopnjevanja napetosti, med katerimi je Bela hiša trdila, da za svoje delovanje v južnoameriški državi ne potrebuje posebne odobritve kongresa.
Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se ameriška administracija pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia pogovarja z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez o stabilizaciji in gospodarski obnovi države. Trump je v izjavi namignil, da Rodríguezova zdaj dejansko opravlja funkcijo predsednice, kar sledi nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile vdrle v predsedniško palačo v Caracasu in zajele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacija je v Washingtonu sprožila mešane odzive, saj so se kritikam pridružili tudi nekateri Trumpovi zavezniki.
Znotraj ameriškega kongresa sta nenavadno zavezništvo sklenili republikanka Marjorie Taylor Greene in demokratka Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta obe ostro obsodili vojaški vdor v Venezuelo. Greenova je izrazila obžalovanje nad predhodno podporo Trumpovi politiki do Venezuele in operacijo označila za napačno odločitev. Kljub notranjim kritikam Bela hiša nadaljuje z načrti za vzpostavitev prehodne oblasti, pri čemer ključno vlogo pri pogajanjih o prihodnosti države igrajo Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth.
Dogajanje v Venezueli in ameriška zunanja politika do Južne Amerike imata za Slovenijo posreden pomen. Vplivata lahko na globalne cene nafte in stabilnost mednarodnega prava, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost. Slovenija kot članica EU običajno sledi usklajeni evropski politiki do vprašanja Venezuele, ki poudarja demokratične procese.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.