Belgijski zunanji minister grozi z blokado vlade zaradi stališča do Izraela in Palestine
Objavljeno: 25. 8. 2025 10:06
Belgijski zunanji minister Maxime Prévot (Les Engagés) je opozoril na 'veliko krizo' in zagrozil z blokado vladnih odločitev, če vlada ne bo zavzela strožje stališče do Izraela in priznala Palestine. Prévot je dejal, da ne bo izključil blokiranja vladnih pobud, če ga partnerji v vladi, MR in N-VA, ne bodo podprli pri zavzemanju odločnejše pozicije do Izraela in priznavanju palestinske države. V intervjuju je napovedal 'veliko krizo', če bosta MR in N-VA še naprej ovirala priznavanje Palestine in sprejetje trdnejšega stališča do Izraela.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav dogajanje v belgijski vladi samo po sebi ni neposredno relevantno za Slovenijo, pa lahko stališča evropskih držav do Izraela in Palestine vplivajo na širše mednarodne odnose in politike, ki lahko posredno vplivajo tudi na Slovenijo.
Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.
Po strelskem napadu v Vzhodnem Jeruzalemu je Izrael napovedal zaostritev odziva na Zahodnem bregu. Premier Benjamin Netanjahu razmišlja o razglasitvi suverenosti nad celotnim ali delom tega ozemlja. Medtem pa se več držav, vključno s Francijo, Avstralijo in Kanado, pripravlja na priznanje palestinske države v Združenih narodih. Britanski premier Keir Starmer se je sestal s predsednikom palestinske uprave Mahmudom Abasom in potrdil načrt Združenega kraljestva za priznanje Palestine, razen če Izrael ne spremeni smeri. Oba voditelja sta izključila vlogo Hamasa in pozvala k prekinitvi ognja v Gazi.
Španski premier Pedro Sánchez je napovedal zakon o embargu na orožje Izraelu in povečanje prispevka agenciji UNRWA za deset milijonov evrov. Španija je odpoklicala tudi svojo veleposlanico v Izraelu, Ano Marío Solomon Pérez, na posvetovanja v Madrid.
Finska se je pridružila newyorški deklaraciji, ki jo vodita Francija in Savdska Arabija, s čimer podpira mirno rešitev palestinskega vprašanja z modelom dveh držav. Zunanja ministrica Elina Valtonen je sporočila, da se je Finska odločila pridružiti deklaraciji, ki si prizadeva za končanje konflikta v Gazi in spodbujanje trajnega miru. Poleg Finske se je deklaraciji pridružila tudi Kitajska. V finski desnosredinski vladi pa obstajajo razhajanja glede priznanja palestinske državnosti.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.
Nova Zelandija je sporočila, da trenutno ne bo priznala palestinske države. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi zavrnil možnost ustanovitve palestinske države, rekoč, da Izrael ne bo storil »nacionalnega samomora«. Medtem se vršijo mednarodni pritiski na Izrael zaradi dogajanja v Gazi, pri čemer različne države iščejo načine za pomoč Palestini in prekinitev izraelske nekaznovanosti.
Čeprav dogajanje v belgijski vladi samo po sebi ni neposredno relevantno za Slovenijo, pa lahko stališča evropskih držav do Izraela in Palestine vplivajo na širše mednarodne odnose in politike, ki lahko posredno vplivajo tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.