Ameriški predsednik Donald Trump je z uvedbo novih uvoznih carin sprožil val odzivov v svetovnem gospodarstvu, pri čemer so najbolj izpostavljeni sektorji visokotehnoloških čipov in britanske industrije. Južna Koreja je napovedala nujna pogajanja z Washingtonom, da bi dosegla izvzetje za svoja giganta Samsung in SK Hynix, saj se država sklicuje na lanski dogovor o enakopravni obravnavi. Čeprav so trenutne 25-odstotne carine usmerjene predvsem v napredne čipe za umetno inteligenco, se Seul boji razširitve ukrepov na širši trg pomnilniških modulov DRAM, kjer bi dajatve lahko dosegle celo 100 odstotkov.
Kronologija dogodkov
-
16. jan. 2026 :
Uvedba prvih carin na napredne čipe.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proklamacijo, s katero je uvedel 25-odstotne uvozne carine na določene napredne računalniške čipe. Ukrep je zajel predvsem modele podjetij Nvidia in AMD, kar je služilo kot začetek širše strategije zaščite ameriške tehnološke industrije.
Hkrati je Tajvan z Združenimi državami Amerike že sklenil nov trgovinski sporazum, v okviru katerega se je zavezal k investicijam v vrednosti 250 milijard dolarjev v ameriško proizvodnjo polprevodnikov, energije in umetne inteligence. V zameno bo Tajvan deležen znižanih carin, kar krepi ameriško strategijo "Made in USA" in spodbuja selitev proizvodnih zmogljivosti na ameriška tla. Medtem ko se azijski proizvajalci prilagajajo, so napetosti narasle tudi na transatlantski ravni zaradi novih desetodstotnih carin na britanske izdelke.
Združeno kraljestvo se sooča z udarcem v višini šestih milijard funtov, ki ga je Trump uvedel kot sredstvo pritiska na Dansko glede prodaje Grenlandije. Ukrep neposredno ogroža britanski avtomobilski, farmacevtski in industrijski sektor, analitiki pa opozarjajo, da bi ta poteza lahko britansko gospodarstvo, ki se že spopada s šibko rastjo, potisnila v recesijo. Britanski izvozniki bodo verjetno prisiljeni znižati cene ali zmanjšati marže, da bi ohranili konkurenčnost na ameriškem trgu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.