Združene države Amerike izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura
Objavljeno: 3. 1. 2026 21:42
3. jan 18:37
Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura se pojavljajo vprašanja o prihodnosti države. Rusija je izrazila mešane odzive na potezo Trumpove administracije. Medtem ZDA trdijo, da bodo prevzele nadzor nad državo.
Združene države Amerike so v soboto v zgodnjih jutranjih urah sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, poimenovano 'Popolna odločnost' (Absolute Entschlossenheit). Po poročilih tujih medijev so ameriške sile vdrle v državo, pri čemer so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Njegova trenutna lokacija ostaja neznana, dogodek pa je sprožil ostre odzive v latinskoameriški regiji.
Kronologija dogodkov
10. sep. 2025 :Stopnjevanje groženj in ameriške napovedi o vojaškem posredovanju.Združene države Amerike so pod vodstvom Donalda Trumpa močno zaostrile politiko do Venezuele in Rusije, vključno z deportacijami ruskih državljanov in razmišljanjem o vojaškem posredovanju. Ameriški uradniki so napad na plovilo v bližini Venezuele označili za začetek širših prizadevanj proti trgovini z drogami, kar je služilo kot podlaga za kasnejšo odstranitev Madura.
Predsednik Nicolás Maduro je v odgovor na vojaške aktivnosti ZDA v Karibih napovedal oborožen boj in poskušal s simboličnimi potezami, kot je predčasen začetek božiča 1. oktobra, stabilizirati domače razpoloženje. Ti dogodki so neposredno vodili do sedanje vojaške operacije in zajetja predsednika.
Napad je obsodilo več regionalnih voditeljev in diplomatov. Carlos Ron, predsednik inštituta Simón Bolívar, je ofenzivo označil za agresijo proti celotni celini, medtem ko je koordinator honduraške stranke Libre, Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodil na družbenih omrežjih. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o trgovini z drogami in politične nestabilnosti v Venezueli.
Vojaško posredovanje močno spreminja geopolitično sliko Južne Amerike. Medtem ko Washington operacijo opravičuje kot nujno za vzpostavitev reda, kritiki opozarjajo na kršenje suverenosti države. Razmere na terenu ostajajo negotove, saj usoda preostalega venezuelskega vodstva po zajetju Madura še ni jasna.
Izjave
"Ofenziva proti Venezueli je agresija proti celini."
Carlos Ron
"Obsojamo napade ZDA na Venezuelo, ki so pripeljali do zajetja Nicolása Madura."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek ima pomemben vpliv na globalno politiko in varnostno arhitekturo, kar posredno zadeva tudi Slovenijo kot članico zveze NATO in EU. Neposredna vojaška intervencija ZDA v Južni Ameriki lahko povzroči nihanja na naftnih trgih, kar bi vplivalo na cene energentov v Sloveniji.
Slovenska zunanja politika bo verjetno morala uskladiti svoje stališče s partnerji v Evropski uniji glede legitimnosti vojaškega posredovanja in prihodnjega statusa venezuelske diplomacije.
Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.
Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.
Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad.
Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN.
Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike rano zjutraj izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške enote med operacijo uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago pojasnil, da sta bila zakonca že prepeljana zunaj meja Venezuele, operacijo pa je opisal kot odločen poseg v državi.
Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Do vojaškega posredovanja je prišlo kmalu po tem, ko je Madurova administracija na ključnih točkah države namestila težko orožje in raketne sisteme. Ameriška stran je pred tem večkrat opozorila na svojo vpletenost v venezuelsko politično krizo, vendar se je operacija kljub temu zgodila nepričakovano hitro. Podrobnosti o trenutni lokaciji Madura in statusu venezuelskih vojaških sil po napadu za zdaj ostajajo neznane, prav tako še niso objavljena poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države.
V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto.
Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.
Nicolása Madura so po zajetju ameriških sil skupaj z ženo Cilio Flores prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA med prehodnim obdobjem "vodile" Venezuelo. Spomnili so tudi na napad z dronom na Madura leta 2018, po katerem je Maduro obtožil ZDA in Kolumbijo.
Dogodek ima pomemben vpliv na globalno politiko in varnostno arhitekturo, kar posredno zadeva tudi Slovenijo kot članico zveze NATO in EU. Neposredna vojaška intervencija ZDA v Južni Ameriki lahko povzroči nihanja na naftnih trgih, kar bi vplivalo na cene energentov v Sloveniji.
Slovenska zunanja politika bo verjetno morala uskladiti svoje stališče s partnerji v Evropski uniji glede legitimnosti vojaškega posredovanja in prihodnjega statusa venezuelske diplomacije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.